Minka Govekar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dodano Kategorija:Slovenski učitelji z uporabo HotCat |
m slika, lifetime, tn |
||
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Minka Govekar 1910s.jpg}}
'''Minka Govekar''', [[Slovenci|slovenska]] [[prevajalec|prevajalka]], [[aktivist|aktivistka]] in [[publicist|publicistka]], * [[28. oktober]] [[1874]], [[Trebnje]], † [[10. april]] [[1950]], [[Ljubljana]].
Vrstica 11 ⟶ 12:
Fran je svoji Minki v času šolanja Dunaju, pa tudi med bivanjem v Ljubljani, redno pošiljal kulturna, politična in znanstvena besedila - [[časopis|časopise]], [[knjiga|knjige]], letake. Med njimi so bila tudi taka, ki so govorila o položaju žensk, kar je Minko spodbudilo k borbi za ženske pravice. O tem je pisala prispevke v tedanje slovenske časopise. Med njeno čtivo sta spadala tudi lista [[Slovenka (časnik)|Slovenka]] in [[Vesna (časnik)|Vesna]], ki sta prav tako podpirala borbo za pravice žensk.
Leta [[1901]] je bila med ustanovitelji prvega slovenskega ženskega društva, po imenu Splošno slovensko žensko društvo. V društvo je delo tajnice opravljala 27 let. Društvo je za svojo glavno nalogo določilo prizadevanje za enakopravnost žensk na vseh področjih (dostop do
Pri vsem tem je aktivno sodelovala tudi Minka, a si je s tem nakopala politično preganjanje. Tako je bila enkrat kaznovana zaradi pomoči ujetnikom, zaprtih zaradi širjenja [[komunizem|komunizma]], drugič pa ji je težave povzročilo nasprotovanje [[fašizem|fašistični]] [[propaganda|
== Novinarska dejavnost ==
Minka Govekar je prva besedila ustvarila že v otroštvu, znanstvo s Franom je spodbudilo tudi pisanje člankov. Običajno je uporabljala [[psevdonim]]e, med njimi je bilo ime Josip Trdina. Večji del svojega časa je pisanju za časopise namenila po poroki, ki je prenehala s službo učiteljice. Tedaj se je začela aktivneje ukvarjati tudi s
== Pisanje, prevajanje in zadnja leta ==
Vrstica 23 ⟶ 24:
Leta [[1903]] je bila natisnjena njena knjiga Dobra kuharica, leta [[1908]] pa zbornik Dobra gospodinja. Leta [[1926]] je uredila knjigo o ženskem gibanju Slovenska žena. Veliko je tudi prevajala. Leta [[1902]] je izdala zbirko kratkih zgodba Ruska moderna z uvodno literarno študijo, leta [[1908]] je prevedla in izdala [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstojev]] roman Moč teme. Prevedla je več kot 50 dramskih del, predvsem iz ruščine, poljščine in nemščine.
Ob pisateljskem in prevajalnem delu ni zanemarila dela za ženske. Predavala je o ruskih in
Umrla je leta 1950, leto dni po smrti moža.
Vrstica 31 ⟶ 32:
* ur. Alenka Šelih et al: Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem; Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007.
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
|