Minka Govekar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
IP 213 (pogovor | prispevki)
m slika, lifetime, tn
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Minka Govekar 1910s.jpg}}
'''Minka Govekar''', [[Slovenci|slovenska]] [[prevajalec|prevajalka]], [[aktivist|aktivistka]] in [[publicist|publicistka]], * [[28. oktober]] [[1874]], [[Trebnje]], † [[10. april]] [[1950]], [[Ljubljana]].
 
Vrstica 11 ⟶ 12:
Fran je svoji Minki v času šolanja Dunaju, pa tudi med bivanjem v Ljubljani, redno pošiljal kulturna, politična in znanstvena besedila - [[časopis|časopise]], [[knjiga|knjige]], letake. Med njimi so bila tudi taka, ki so govorila o položaju žensk, kar je Minko spodbudilo k borbi za ženske pravice. O tem je pisala prispevke v tedanje slovenske časopise. Med njeno čtivo sta spadala tudi lista [[Slovenka (časnik)|Slovenka]] in [[Vesna (časnik)|Vesna]], ki sta prav tako podpirala borbo za pravice žensk.
 
Leta [[1901]] je bila med ustanovitelji prvega slovenskega ženskega društva, po imenu Splošno slovensko žensko društvo. V društvo je delo tajnice opravljala 27 let. Društvo je za svojo glavno nalogo določilo prizadevanje za enakopravnost žensk na vseh področjih (dostop do izobraževnjaizobraževanja, volilna pravica). V ta namen so organizirale shode in pisale peticije. Med njihove večje načrte je spadala akcija za ljubljansko žensko bolnišnico, ki ji je primanjkovalo opreme. Posegale so tudi v širše politično dogajanje. Podprle so [[Majniška deklaracija|Majniško deklaracijo]], se trudile za osvoboditev vojnih in političnih ujetnikov, reševale posamične primere.
 
Pri vsem tem je aktivno sodelovala tudi Minka, a si je s tem nakopala politično preganjanje. Tako je bila enkrat kaznovana zaradi pomoči ujetnikom, zaprtih zaradi širjenja [[komunizem|komunizma]], drugič pa ji je težave povzročilo nasprotovanje [[fašizem|fašistični]] [[propaganda|propragandipropagandi]] in uporabi nemščine. Podpirala je »moderniziranje materinstva«, kjer bi ženska bila izobražena mati in enakovredna svojemu možu. V okviru svojih aktivističnih prizadevanj je tudi veliko potovala, predvsem v avstrijske, hrvaške in srbske dežele, najbolj pri srcu ji je bilo sodelovanje s Čehinjami.
 
== Novinarska dejavnost ==
 
Minka Govekar je prva besedila ustvarila že v otroštvu, znanstvo s Franom je spodbudilo tudi pisanje člankov. Običajno je uporabljala [[psevdonim]]e, med njimi je bilo ime Josip Trdina. Večji del svojega časa je pisanju za časopise namenila po poroki, ki je prenehala s službo učiteljice. Tedaj se je začela aktivneje ukvarjati tudi s prevajenjemprevajanjem in urednikovanjem. Prve prispevke je objavljala v časopisih [[Slovenski svet]], [[Edinost]] in [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]. Kasneje je pisala še za [[Jutro]], [[Domači prijatelj]], [[Slovan (revija)|Slovan]], [[Ilustrovani tednik]], [[Slovenka (časnik)|Slovenka]], [[Ženski svet (revija)|Ženski svet]], Glasnik JŽS. Njen glas je segel tudi čez meje - v češko Ženska Revue in avstrijski Frauen-Rundschau. Z možem sta sodelovala pri uredništvih Slovenskega naroda, [[Naš list|Našega lista]], [[Tedenske slike|Tedenskih slik]] in [[Domovina|Domovine]]. Urejala je [[revija|revijo]] Slovenska gospodinja in prilogo o gospodinjstvu v reviji Ženski svet.
 
== Pisanje, prevajanje in zadnja leta ==
Vrstica 23 ⟶ 24:
Leta [[1903]] je bila natisnjena njena knjiga Dobra kuharica, leta [[1908]] pa zbornik Dobra gospodinja. Leta [[1926]] je uredila knjigo o ženskem gibanju Slovenska žena. Veliko je tudi prevajala. Leta [[1902]] je izdala zbirko kratkih zgodba Ruska moderna z uvodno literarno študijo, leta [[1908]] je prevedla in izdala [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstojev]] roman Moč teme. Prevedla je več kot 50 dramskih del, predvsem iz ruščine, poljščine in nemščine.
 
Ob pisateljskem in prevajalnem delu ni zanemarila dela za ženske. Predavala je o ruskih in českihčeških pisateljicah, [[Zofka Kveder|Zofki Kveder]], o položaju žensk. Povsem govor o slednjem je bil toliko lažji, saj je doma živela to, o čemer je pripovedovala v javnosti. Njen zakon je prevevalo medsebojno spoštovanje in zaupanje, ki je zakoncema pomagalo prestati tudi tako težke priezkušnjepreizkušnje, kot je bila smrt sina. Poleg njega sta imel še tri hčerke.
 
Umrla je leta 1950, leto dni po smrti moža.
Vrstica 31 ⟶ 32:
* ur. Alenka Šelih et al: Pozabljena polovica : portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem; Ljubljana: Tuma: SAZU, 2007.
 
[[Kategorija:Rojeni leta {{lifetime|1874|1950|Govekar, Minka]] }}
[[Kategorija:Umrli leta 1950|Govekar, Minka]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]