Prosto plezanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp AWB |
|||
Vrstica 8:
Takrat se je pozomost alpinistov preusmerila s čistih prvenstvenih vzponov na vrhove in s smeri po grebenih in lažjih stenah na plezanje dotlej še nepreplezanih vzhodnoalpskih sten. Prvi poskusi v teh strmih stenah so bili na [[Bavarska|Bavarskem]], [[Tirolska|Tirolskem]] in v italijanskih [[Dolomiti]]h. Skoraj hkrati pa se je prosto plezanje razvijalo v peščenjakih ob reki Labi in na balvanih pariškega parka [[Fontainebleu]] ter onkraj Atlantika.
'''Športno plezanje''' se je razvilo iz prostega plezanja in je najvamejša oblika prostega plezanja. Gre za podobno dejavnost, morda je razlika le v tem, da se športno pleza večinoma v nižjih stenah in krajših plezalnih smereh oziroma na urejenih plezališčih ter na tekmovanjih, na umetno postavljenih stenah, pri čemer je za varnost največkrat poskrbljeno s posebnimi vijaki - svedrovci, ki zdrže tudi več sto kilogramov obremenitve. Razvijati se je začelo
V Slovenijo sta prosto plezanje prinesla [[Iztok Tomazin]] in [[Borut Bergant]]. Leta [[1978]] sta kot gosta ameriškega planinskega društva (American Alpine Club) obiskala Ameriko in se v 38 dneh, kolikor je trajal njun obisk, seznanila s takrat najboljšimi ameriškimi prostimi plezalci, s plezalno tehniko in etiko, ki ima pri prostem plezanju poseben pomen. Bergant se je pozneje posvetil zgolj alpinizmu, Tomazina pa je način razmišljanja ameriških plezalcev tako prevzel, da je zamisel o prostem plezanju širil po Sloveniji, zato ga lahko imamo za pionirja prostega plezanja pri nas. Z [[Matjaž Ivnik|Matjažem Ivnikom]] sta opravila številne prve proste ponovitve v naših Alpah. Tomazin je bil tudi prvi Slovenec, ki mu je v tistem času uspelo prosto preplezati smer, ocenjeno s VII+, danes ocenjeno celo z VIII-. Takrat so se s prostim plezanjem ukvarjali še [[Lidija Painkiher]], [[Nuša Romih]], [[Ines Božič]], [[Jelka Tajnik]], [[Željko Perko]], [[Franček Knez]], [[Janez Skok]], [[Tadej Slabe]], [[Igor Škamperle]], [[Bojan Leskovšek]], [[Rok Kolar]], [[Andrej Kokalj]], [[Srečo Rehberger]], [[Tomo Česen]] in drugi. Začeli so urejati prva [[plezališče|plezališča]] ([[Črni Kal]], [[Osp]], [[Dovžanova soteska]], [[Vipava]] ...) in prirejati tekmovanja.
|