Anton Moljk: Razlika med redakcijama

Po vrnitvi v domovino je kot [[pedagog]] izpopolnil [[poskus]]e pri predavanjih iz fizike in [[laboratorijske vaje]]. Napisal je tudi srednješolski [[učbenik]] fizike v treh delih, ki je izšel v več izdajah. Sodeloval je pri uvajanju podiplomskega študija didaktike fizike ter vodil permanentno izobraževanje učencev fizike. Veliko se je posvečal raziskovanju v državah v razvoju in bil predsednik organizacijskega odbora prvih štirih mednarodnih [[konferenca|konferenc]] ''Znanost in družba''. Spodbudil je ustanovitev univerzitetnega [[Inštitut za matemetiko, fiziko, mehaniko|Inštituta za matemetiko, fiziko, mehaniko]], sodeloval je pri načrtovanju, gradnji in opremi stavbe ter bil [[direktor]] tega inštituta. Bil je med pobudniki ''[[Obzornik za matematiko in fiziko|Obzornika za matematiko in fiziko]]'' in član prvega uredniškega odbora ter prvi [[urednik]] mednarodnega [[časopisačasopis]]a ''Fizika''. V nuklearnem institutu je sodeloval že od ustanovitve; zanj je predlagal tudi ime ''[[Institut Jožef Stefan]]'', in ob odprtju te ustanove leta 1952 pripravil uspelo razstavo. Od 1959 do 1965 je bil predsednik znanstvenega odbora Instituta. Vzporedno je imel pomembne funkcije v zveznih ustanovah. Leta 1962 je postal predsednik strokovnega sveta zvezne komisije za nuklearno energijo, od 1963 do 1965 je bil predsednik zveznega sveta za prirodne vede in od 1965 predsednik zvezne [[komisija|komisije]] za fiziko.