Ameriška državljanska vojna: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mich973 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 30:
Vse bolj pa se je postavljalo vprašanje suženjstva, saj je v nekaterih državah že veljala njegova prepoved, v drugih pa se je še utrjevalo in širilo zato se je prepad med kmečkim, na plantažnem gospodarstvu temelječem jugu, in pa vedno bolj industrializiranem severom vedno bolj poglabljal. To se je kazalo tudi v pogledih [[politika|političnih]] strank, saj so [[demokrati]] zavračali [[država|državno]] vodenje in se zavzemali za demokratične pravice ljudstva, medtem ko so [[republikanci]] hoteli utrditev centralne oblasti. Demokrate je vodil [[Andrew Jackson]] - razcvet reformnih gibanj ([[1830.|30.]] in 40. leta 19. stoletja) - [[abolicionizem]] (abolicionisti so bili za odpravo suženjstva), [[prohibicija]] (protialkoholna društva), ženska gibanja ([[1848]] dosegle pravico javnega nastopanja).
 
Ko so ZDA dokončno zaokrožile svoje ozemlje oziroma ko se je končala faza ozemeljske ekspanzije, so družbeni nemiri, ki so ga povzročila vprašanja suženjstva, postajali vse ostrejši. Na severu so bila vse glasnejša družbenopolitična in moralna kritika suženjskega sistema (mdr. je [[1852]] izšel znameniti [[roman]] [[HarrieteHarriet Beecher-Stowe]] ''[[Koča strica Toma]]''; na jugu pa so se države še vedno močno oklepale suženjstva, njegov obstoj in nadaljevanje pa utemeljevali z različnimi spornimi antropološkimi, socialnoekonomskimi in verskimi argumenti. Prepad med nasprotniki suženjstva in njegovimi zagovorniki je bil vedno hujši in se je poglabljal zaradi različnih oblik gospodarstva in družbenega reda. Medtem ko je bila za sever značilna živahna trgovina, industrija, ladjedelstvo ter demokratičen pogled na svet, je na jugu prevladoval tip plantažnega gospodarstva monokultur in bombaža ter patriarhalno-aristokratski pogled na svet.
 
== Vrhunec ==