|
Vse bolj pa se je postavljalo vprašanje suženjstva, saj je v nekaterih državah že veljala njegova prepoved, v drugih pa se je še utrjevalo in širilo zato se je prepad med kmečkim, na plantažnem gospodarstvu temelječem jugu, in pa vedno bolj industrializiranem severom vedno bolj poglabljal. To se je kazalo tudi v pogledih [[politika|političnih]] strank, saj so [[demokrati]] zavračali [[država|državno]] vodenje in se zavzemali za demokratične pravice ljudstva, medtem ko so [[republikanci]] hoteli utrditev centralne oblasti. Demokrate je vodil [[Andrew Jackson]] - razcvet reformnih gibanj ([[1830.|30.]] in 40. leta 19. stoletja) - [[abolicionizem]] (abolicionisti so bili za odpravo suženjstva), [[prohibicija]] (protialkoholna društva), ženska gibanja ([[1848]] dosegle pravico javnega nastopanja).
Ko so ZDA dokončno zaokrožile svoje ozemlje oziroma ko se je končala faza ozemeljske ekspanzije, so družbeni nemiri, ki so ga povzročila vprašanja suženjstva, postajali vse ostrejši. Na severu so bile državebila vse glasnejša družbenopolitična in moralna kritika suženjskega sistema (mdr. je [[1852]] je izšel znameniti [[novelaroman]] [[Harriete Beecher-Stowe]] ''[[Koča strica Toma]]''; na jugu pa so se države še vedno močno oklepale suženjstva, njegov obstoj in nadaljevanje pa utemeljevali z različnimi spornimi antropološkimi, socialnoekonomskimi in verskimi argumenti. Prepad med nasprotniki suženjstva in njegovimi zagovorniki je bil vedno hujši in se je poglabljal zaradi različnih oblik gospodarstva in družbenega reda. Medtem ko je bila za sever značilna živahna trgovina, industrija, ladjedelstvo ter demokratičen pogled na svet, je na jugu prevladoval tip plantažnega gospodarstva monokultur in bombaža ter patriarhalno-aristokratski pogled na svet.
== Vrhunec ==
Aprila [[1861]] je izbruhnila državljanska vojna, ki je bila zelo krvava in gospodarsko uničujoča, saj je Združene države Amerike stala več mrtvih (več kot 600.000), kot je pozneje padlo [[Američani|Američanov]] v vseh vojnah od začetka ZDA do sedaj.
Kljub temu, da je bil sever od vsega začetka močnejši po gospodarskih potencialih in tudi po številu prebivalstva (21 milijonov na severu in 11 milijonov na jugu, od tega jih je bilo 3 milijone sužnjev), njegova zmaga ni bila lahka. Na pomembnejšem vzhodnem bojišču so bile južnjaške sile pod poveljstvom [[Robert Edward Lee|generala Roberta E. Leeja]] veliko boljše in so uspele nanizati serijo velikih zmag nad severnjaškimi silami. Severnjaške sile so uspele zmagati le pri Antietam-uAntietamu, Gettysburg-uGettysburgu ter pri Petersburg-uPetersburgu. Šele ko se je [[Zvezna vojska ZDA|severni vojski]] posrečila [[pomorska blokada]] južnih držav, katera so [[orožje]] kupovala iz Evrope, saj same niso imele zadostnih količin, se je zmaga začela nagibati na njihovo stran. [[General]] [[William Tecumseh Sherman]] je z uničevalnim pohodom skozi [[Georgia|Georgijo]] in [[Južna Karolina|Južno Karolino]] obe državi gospodarsko uničil in aprila [[1865]] je bilo s [[kapitulacija|kapitulacijo]] [[Robert Edward Lee|generala Roberta Edwarda Leeja]] [[bitka pri Appomattoxu|pri Appomattoxu]] v [[Virginija|Virginiji]] konec secesijske vojne.
Že leta [[1863]] je Lincoln objavil deklaracijo o enakopravnosti sužnjev, nekaj dni po [[kapitulacija|kapitulaciji]] južnih držav pa je Lincoln v svojem drugem predsedniškem [[mandat (politika)|mandatu]] postal žrtev [[atentat]]a.
|
