Apolon in Dafne: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
AnaJur (pogovor | prispevki)
Vrstica 23:
Stenske poslikave z motivom Apolona in Dafne so nastajale že v 1. stoletju n. št. v [[Pompeji]]h. Eno takih poslikav so odkrili tudi v hiši ''Casa dei Vetti''. V antiki so bile poleg stenskih poslikav z mitološkimi vsebinami priljubljene tudi poslikave na vazah in [[mozaik]]i. Motiv Apolona in Dafne pa se je pojavljal tudi na [[tapiserija]]h.
 
Okrog leta 1513 je Apolona in Dafno naslikal florentinski slikar Jacopo Pontormo. [[Renesansa|Renesančno]] sliko Dafnine preobrazbe (po zgledu Ovidijevih ''Metamorfoz'') je naslikalupodobil [[italija]]nski umetniki Antonio Benci (Pollaiuolo).<ref>Nacionalna galerija, London: http://nationalgallery.org.uk/paintings/antonio-del-pollaiuolo-apollo-and-daphne</ref> Istemu motivu se je posvetil tudi beneški slikar [[Paolo Veronese|Paolo Caliari (Veronese)]].<ref>The San Diego museum of art: http://www.sdmart.org/art/exhibit/old-masters-new-light</ref>
 
Na platno pa so zgodbo Apolona in Dafne prenesli tudi italijanski slikar Domenico Zampieri, [[Anglija|Anglež]] [[John Wiliam Waterhouse]] (1908)<ref>JW Waterhouse: http://www.johnwilliamwaterhouse.com/pictures/apollo-daphne-1908/</ref> in flamski slikar [[Peter Paul Rubens]] (1636-1638). Motivu boga in nimfe se ni izognil niti [[Francija|FrancosFrancoz]] Nicolas Poussin, ki je najprej upodobil Dafnino preobrazbo v lovor (1625), leta 1664 pa še sliko Apolonove zaljubljenosti v nimfo, na kateri Dafna objema svojega očeta.<ref>Nicolas Poussin, The complete works: http://www.nicolaspoussin.org/</ref>
 
=== Kiparstvo in glasba ===
 
Kipi z motivom Apolona in Dafne so bile priljubljenepriljubljeni že v antiki, v 17. stoletju pa je antični motiv Dafnine preobrazbe v lovor upodobil [[Avstrija|avstrijski]] kipar Jakob Auer.
 
Kipa, ki uprizarjata bežečo nimfo in Apolona, sta okrog leta 1714 izklesala brata Nicolas in Guillaume Coustou. Kipa sta bila prvotno namenjena [[Ludvik XVI. Francoski|Ludviku XVI.]], zdaj pa ju hranijo v [[Louvre|Louvru]]. Med najlepše kiparske upodobitve tega mita pa sodi baročni [[marmor]]nati [[kip]] Apolona in Dafne, ki ga je med letoma 1622 in 1625 izklesal [[Gian Lorenzo Bernini]].<ref>Galleria Borghese, Rim: http://www.galleriaborghese.it/borghese/it/dafne.htm</ref>
 
Motiv Apolona in Dafne pa je pustil svoj pečat tudi v glasbi. Tako je nemški skladatelj [[Händel]] napisal [[opera|opero]] ''Apolon in Dafna'', leta 1938 pa je [[Richard Strauss]] ustvaril opero ''Dafne''. Zgodbo Apolona in Dafne pa skozi glasbo predstvalja [[Tajvantajvan]]ska ženska glasbena skupina S.H.E., in sicer v pesmi ''Dafne ali Lovorjeva boginja''.
 
== Zanimivosti ==