Radenci: Razlika med redakcijama

Radenci ležijo na desni strani [[Mura|Mure]] na radenski terasi pod [[sever]]nim obrobjem [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]] ob [[cesta|cesti]] [[Gornja Radgona]] - [[Murska Sobota]]. Radenci so znan [[zdravilišče|zdraviliški]] in počitniški kraj z eno najbogatejših in najkakovostnejših [[Slatina (voda)|slatinskih]] območij v [[Slovenija|Sloveniji]]. Znani so po priljubljeni in svetovno znani{{cn}} mineralni vodi z imenom Radenska. Ob Muri so na slovenski in [[Avstrija|avstrijski]] strani zajeli 22 mineralnih vrelcev. Najbogatejši izviri zajete slatine so v '''Radencih''', [[Boračeva|Boračevi]], [[Petanjci]]h in [[Žetincih]] (Sichelsdorf) v Avstriji.

Radenci se prvič omenjajo leta 1436, kot zdravilišče pa so zasloveli v 19. ststoletju. [[Karl Henn]] je tu leta [[1833]] odkril izvire ([[slatina (voda)|slatine]]) in [[1869]] postavil prvo polnilnico, zdraviliška dejavnost pa se začela [[1882]]. Razvoj zdravilišča ter celotnega kraja je pospešila [[1890]] zgrajena [[železnica]] Gornja Radgona - [[Ljutomer]].

Med obema svetovnima vojnama so z novimi vrelci pospeševali pridobivanje mineralne vode, istočasno pa se je večala zdraviliška dejavnost. V šestdesetih in sedemdesetih letih [[20. stoletje|20. stolstoletja]] so zgradili nove polnilnice ter zdraviliške, hotelske in rekreacijske objekte.