Anne-Cecile Rose-Itier se je rodila leta [[1890]]. Po [[pilot]]iranju letal, se je leta [[1926]] začela ukvarjati z dirkanjem. Tri leta je nastopala le na [[reli]]jih in gorskih dirkah, od {{VN|1930|sezone}} pa je dirkala tudi na [[Dirke za Velike nagrade|dirkah za Veliko nagrado]]. Prvič je nastopila na dirki za {{vn|Orana|1930}}, ko je z dirkalnikom [[Chapuis-Dornier]] zasedla šesto mesto. V {{VN|1931|sezoni}} je na dirki [[Grand Prix de la Marne 1931|Grand Prix de la Marne]] osvojila enajsto mesto v absolutni konkurenci, v razredu ''Voiturette'' pa je bila tretja. Prvo zmago je dosegla na dirki ''Voiturette'' za {{vn|Provanse|1932}}, v naslednji {{VN|1933|sezoni}} pa je zmagala še na dirki ''Voiturette'' za {{vn|Pikardije|1933}}, obakrat z dirkalnikom [[Bugatti T37A]]. Od tedaj ji več ni uspelo zmagati je pa z dirkalnikom [[Bugatti T51A]] dosegla tretja mesta na dirkah {{vn|Pikardije|1934|a}} v {{VN|1934|sezoni}}, ko je dirkala z [[Robert Brunet|Robertom Brunetom]], [[Velika nagrada Frontieresa]] v letih [[Velika nagrada Frontieresa 1935|1935]] in [[Velika nagrada Frontieresa 1936|1936]] ter [[12 ur Pariza 1938]]. Anne-Cecile Rose-Itier je znana tudi kot prva dirkačica, ki je natopila na znameniti dirki za [[24 ur Le Mansa]], kjer je dirkala v letih [[24 ur Le Mansa 1934|1934]], [[24 ur Le Mansa 1935|1935]], [[24 ur Le Mansa 1937|1937]], [[24 ur Le Mansa 1938|1938]] in [[24 ur Le Mansa 1939|1939]], s petimi nastopi je še vedno rekorderka med dirkačicami. Najboljši rezultat je dosegla v svojem predzadnjem nastopu, kot je s [[Claude Bonneau|Claudom Bonneaum]] zasedla dvanajsto mesto.
