John Rawls: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: simple:John Rawls
Xqbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2) (robot Dodajanje: sh:John Rawls; kozmetične spremembe
Vrstica 24:
Rawls je bil profesor na [[Univerza Harvard|Harvardu]] in v strokovni javnosti velja za enega izmed najpomembnejših [[filozof]]ov 20. stoletja. Proslavil pa se je predvsem z deloma »''A Theory of Justice''« (Teorija pravičnosti) ([[1971]]) in »''Political liberalism''« (Politični liberalizem) ([[1993]]). Slednje se je v veliki meri navezovalo na Teorijo pravičnosti (velja za njeno nadgradnjo), kot se je tudi večina ostalih del tako ali drugače dotikala vprašanja [[pravičnost]]i. S temi vprašanji se je v iskanju možnosti za pravičnejši svet ukvarjal skozi celotno življenje.
 
== Izhodiščni položaj ==
Izhodiščni položaj je primeren začetek za razlago in razumevanje Rawlsovih načel pravičnosti. Lahko bi začeli marsikje drugje, koherentnost ter obenem kompleksnost Rawlsove teorije pravzaprav dopušča lotevanje iz kateregakoli položaja. A slej ko prej je za njeno logično utemeljitev treba priti tudi do izhodiščnega položaja. Morda pa je prav čisti začetek – kar izhodiščni položaj dejansko je – tudi najbolj primeren za nepoznavalca obravnavane teorije.
 
Vrstica 33:
Odgovor na vprašanje, zakaj sploh rabimo izhodiščni položaj, ki bi se morda komu porodil, je potemtakem ob krajšem premisleku po zgoraj prebranem popolnoma jasen<ref>???????popolnoma jasen??????</ref>. Ako hočemo dobiti nepristranski in »pravilen« odgovor na vprašanje, kaj je v družbi sploh pravično – in to je seveda glavni cilj, ki mu sledi Rawls – potem ''"moramo najti ustrezno pozicijo, kjer bomo ločeni od partikularnih značilnosti in okolnosti vse-obsegajoče kulture ozadja <ref>Po Rawlsu v ''»kulturo ozadja«'' spadajo [[množični mediji]], institucije [[civilna družba|civilne družbe]] (itd.). To je pomembno, ker v svojem poznejšem obdobju Rawls vpelje pojem ''»javnega uma«'', preko katerega potekajo debate o načelih v družbi; kulture ozadja sem ne uvršča. (Škerlep 2004, 429-431)</ref>, od koder bo mogoče doseči pravično soglasje med svobodnimi in enakimi posamezniki."''<ref>V originalu: ''»We must find some point of view, removed from and not distorted by the particular features and circumstances of the all-encompassing background framework, from which a fair agreement between persons regarded as free and equal can be reached«'' (Rawls 1996, 23)</ref>
 
=== Tančica nevednosti ===
Pomemben del izhodiščnega položaja je zato Rawlsov koncept "tančice nevednosti"<ref>Tančica nevednosti oziroma v originalu ''»Veil of ignorance«''. Rawls med drugim trdi, da je tančica nevednosti implicitna Kantovemu kategoričnemu imperativu (glej Škerlep 2004, 426). Ule pojem prevaja kot »zavesa neznanja« (glej Ule 2004, 382). Tukaj uporabljamo bolj pogost prevod ''»tančica nevednosti«''.</ref>, ki omogoča prav to pozicijo; pozicijo poštenih okoliščin za izbiro temeljev pravičnosti. V tej poziciji poznamo samo tisto, kar je za pojmovanje pravičnosti bistveno, ostalo pa 'izgine' za tančico nevednosti<ref>Anderer 1997, 11</ref>
 
Vrstica 40:
S konceptualiziranjem izhodiščnega položaja so postavljeni temelji za ljudi in njihova razmišljanja o pravičnosti. Pri tej poziciji je gotovo najpomembnejše dejstvo, da pomanjkanje znanja o lastnem (bodočem) položaju v družbi vodi v nepristranskost in zato pravično izbiro (bodočih) razmerij pri sprejemanju družbene pogodbe, ki je temelj za družbo<ref>Rawls 1971, 17-22</ref>. Na tej podlagi se torej dejansko konstituira družba, kot skupnost posameznikov (kar je značilnost liberalcev<ref>???? Zakaj liberalcev?????</ref>, posameznik/družba).
 
== Družbena pogodba in temeljna načela pravičnosti ==
 
Izhodiščni položaj je torej temeljni kamen, kjer začnemo razmišljati o naših moralnih prepričanjih, o tem ali naša prepričanja glede pravičnosti ustrezajo temu položaju in ali ta načela podpirajo sodbe glede temeljnih družbenih institucij<ref>??????1. oseba množine??????</ref>. Na tem mestu začnemo postavljati fiksne točke glede prepričanj, o katerih predpostavljamo, da jim koncept pravičnosti ustreza. Pri tem prihaja do gibanja med različnimi možnostmi in pride lahko do spreminjanja (začasnih) fiksnih točk pri iskanju sožitja. Nujno je najti vsaj minimalno ter stabilno soglasje in ko pridemo do točke soglasja, ki obenem ustreza našim trdnim moralnim sodbam, smo v ''refleksivnem ravnotežju''<ref>''»To soglasje je ravnotežje zato, ker vsaj nekatera naša načela in presoje sovpadajo, refleksivno pa zato, ker vemo, katerim načelom ustrezajo naše presoje.«'' (Rawls v Ule 2004, 383)</ref>. Le-to naj ne bi bilo nujno (do)končno, saj kakopak lahko pride do nove raziskave pogojev in zategadelj tudi ne gre govoriti o poslednjih resnicah o pravičnosti. A izvorni položaj naj bi implicitno sprejemali - ali vsaj resno upoštevali - in se dali pregovoriti le s filozofskimi razmisleki, ki so del prvotne pozicije. Torej spreminjanje pozicij bi v idealnem primeru potekalo izključno preko ponovitve pogojev, ki smo jih že omenili: tančica nevednosti ter izhodiščni položaj (pojma se logično prepletata). (Ule 2004, 382-384)
Vrstica 48:
Po Rawlsovem mnenju bi racionalni posamezniki v izhodiščnem položaju izbrali naslednja temeljna načela pravičnosti, ki bi imela glavno vlogo v družbeni pogodbi:<ref>Načela pravičnosti so povzeta po (Jamnik 1997, 8-9), (Hayden 2002, 34-43) in (Anderer 1997, 10-11). Temeljni načeli pravičnosti sta povzeti po Andererju, ki je uporabil »najnovejšo« formulacijo iz dela Political Liberalism. Večjih sprememb skozi leta sicer ta temeljna načela niso doživela, kvečjemu so bila deležna kozmetičnih popravkov.</ref>
 
==== Prvo načelo ====
Vsakdo ima enako pravico do popolnoma primernega sistema enakih temeljnih pravic in svoboščin, ki je za vse združljiv z ustreznim sistemom svoboščin; v tem sistemu je zagotovljena poštena vrednost enakih političnih, in samo teh, svoboščin.
 
==== Drugo načelo ====
[[družbena neenakost|Družbene]] in [[ekonomska neenakost|ekonomske neenakosti]] morajo zadostiti dvema pogojema:
 
Vrstica 58:
::'''(b)''' morajo prinašati največ prednosti najšibkejšim členom družbe.
 
=== Prednosti pravili ===
Obstajata tudi dve prednosti pravili, ki sta pomembni za Rawlsovo teorijo:
 
Vrstica 83:
V to bi posameznika potisnila v prejšnjem poglavju predstavljena tančica nevednosti. Posameznik ne bi bil pripravljen postaviti na kocko pomembnih aspektov družbe, v kateri bo živel on in prihodnje generacije samo zato, da bi morda lahko dobil malo več. Kot smo že omenili "pomanjkanje znanja o lastnem (bodočem) položaju v družbi vodi v nepristranskost in zato pravično izbiro (bodočih) razmerij, kar je pomembna posledica tančice nevednosti. Cena bi namreč lahko bila zanj prevelika, če bi na kocko postavil vse; verjetnost, da bi posameznik živel v 'zgornjem odstotku' pa bi bila obenem seveda katastrofalno majhna, tako da bi vsak izbral kar se da možen ugoden položaj<ref>Hayden 2002, 20</ref> Tudi na tem mestu je jasna Rawlsova liberalistična nota, ki izpeljuje svoja načela pravičnosti iz egoistične narave posameznika.
 
== Posledice Rawlsove teorije ==
Rawlsova teorija in načela pravičnosti so bila kritizirana iz praktično vseh možnih strani; kar pa je navsezadnje standardno na področju filozofije in politične filozofije. Najpogostejši očitek je bil, da je njegova teorija moralna, ter da je preveč abstraktna, idealizirana koncepcija izhodiščnega položaja pa nemogoča. A v vsakem primeru je imela zelo močan vpliv in je pomenila pomemben teoretski prelom. Po mnenju slovenskega filozofa [[Anton Jamnik|Antona Jamnika]] je tako prišla v času, ko so skozi dolgo obdobje prevladovale utilitaristične teorije<ref>glej 1997, 8</ref>. Tudi na tej točki je Rawls sledil Kantu, ki je trdil, da ljudje niso le sredstvo za dosego nekega cilja<ref>Hayden 2002, 43</ref>.
 
Vrstica 91:
{{opombe}}
 
== Viri ==
 
* (2001), A Theory Of Justice. V Elizabeth Thomason (ed.) ''Nonfiction Classics for Students (Vol.3)''. The Gale Group, MI.
Vrstica 107:
* Ule, Andrej (2004), Ali je refleksivno ravnotežje mogoče družbeno posplošiti? ''Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo,'' let. XXXII, št. 217-218, str.: 381-392. {{COBISS|ID=28806754}}
 
== Pomembnejša dela Johna Rawlsa ==
* "Outline of a Decision Procedure for Ethics", 1951, Philosophical Review
* "Two Concepts of Rules" 1955, Philosophical Review {{COBISS|ID=49062400}}
Vrstica 136:
* Lecture on the History of Moral Philosophy, with Barbara Hermann, 2000
 
== Zunanje povezave ==
'''(v angleščini)''' - dostopnost povezav in virov zadnjič pregledana 30.6.2007
* [http://web.inter.nl.net/users/Paul.Treanor/rawls.html Politika Johna Rawlsa], kritika in kritični pregled
* [http://sun3.lib.uci.edu/~scctr/philosophy/rawls.html John Rawls: Izbrana bibliografija], urejeno na Univerzi v Kaliforniji
* [http://caae.phil.cmu.edu/Cavalier/Forum/meta/background/Rawls_pl.html John Rawls's Political Liberalism], Ted Vaggalis, Drury College
* [http://caae.phil.cmu.edu/Cavalier/Forum/meta/background/hab_rawl.html Razlike med Rawlsom in Habermasom], Thomas McCarthy
* [http://www.humanities.mq.edu.au/Ockham/y64l15.html John Rawls: Liberty], John Kilcullen, Macquarie University
* [http://web.missouri.edu/~johnsonrn/rawls.html Rawlsian Liberalism], R. Johnson
 
{{-}}
Vrstica 149:
 
{{lifetime|1921|2002|Rawls, John}}
 
[[Kategorija:Ameriški filozofi]]
[[Kategorija:Politologija]]
Vrstica 197 ⟶ 198:
[[ro:John Rawls]]
[[ru:Ролз, Джон]]
[[sh:John Rawls]]
[[simple:John Rawls]]
[[sk:John Rawls]]