Pokrajinski muzej Maribor: Razlika med redakcijama

Začetki njegove gradnje segajo v leto 1476. [[Renesansa|Renesančna]] bastija iz 16. stoletja je danes sestavni del [[Grad|gradu]]. Številne prezidave so ga spremenile v [[Plemič|plemiško]] bivalno arhitekturo: v obdobju 1655-1675 so prizidali loretansko [[Kapela|kapelo]], leta 1680 pa uredili slavnostno dvorano in ji okoli leta 1750 prizidali eno najlepših stopnišč v Sloveniji. Z nadzidavo bastije so pridobili dodatne bivalne prostore, s pokritjem obrambne ploščadi pred gradom pa uredili pokrito sprehajališče. Plemiške družine Khisl, Rosenberg in Brandis-Trautmannsdorf so grad spremenile v današnjo podobo. V 19. stoletju, ko je prešel iz plemiške v meščansko posest, je precej izgubil - z ureditvijo Grajske ulice je bil grajski kompleks presekan in zahodna polovica uničena.

Muzej je bil ustanovljen leta 1903. Njegove zbirke so takrat zajemale tri posebne sklope. Najstarejšo zbirko sakralne [[Umetnost|umetnosti]], ki jo je hranil Škofijski muzej, ustanovljen leta 1896. Zbirko Muzejsko društvo, ustanovljenega leta 1902, ki je bila že leto zatem ponujena na ogled javnosti. Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko, ustanovljeno leta 1903, pa je svoje zbirke odprlo za javnost leta 1909 v prostorih [[Narodni dom|Narodnega doma]].

Razstava niza posamezne strukture in pojave iz obdobja od srednjega veka do začetka 18. stoletja v Mariboru in okolici (trgovanje, obrambo, vero, kugo, požare, mestno oblast, obrti). Razen muzealij jih pojasnjujejo makete, rekonstruirana sta ambienta dimnice in gostilne. Razstava je v pritličju bastije, mestnega [[obrambni stolp|obrambnega stolpa]] iz sredine 16. stoletja, zgrajenega pod vodstvom arhitekta Domenica dell'Allia. Prikazano je protiturško obrambno utrjevanje na Štajerskem in v Slavoniji pod vodstvom omenjenega arhitekta, razstavljeno pa je tudi starejše [[orožje]] iz muzejske zbirke.

V zbirki so polni [[svinec|svinčeni]] vojaki in ploski [[kositer|kositrni]] vojaki, ki s svojimi oblačili in orožjem upodabljajo čas od [[antika|antike]] do konca 19. stoletja. Motivi zajemajo preproste oblike ljudi in živali pa tudi zapletene prizore, ki ilustrirajo vojaške bitke in druge pomembne zgodovinske dogodke.

V zbirki so najstarejši [[Novec|novci]] iz [[rimljani|rimskega obdobja]]. Srednjeveški izvirajo iz kovnic v Kamniku, Slovenj Gradcu, Kostanjevici, Velikovcu, Brežah, Gradcu, na Ptuju in Dunaju. Iz novega veka so novci [[Habsburška monarhija (razločitev)|Habsburške cesarske hiše]], iz 20. stoletja pa novci iz širšega evropskega prostora, [[Južna Amerika|Južne Amerike]], [[Azija|Azije]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]].

Zbirka priča o obrtni dejavnosti na območju [[Maribor|Maribora]] in v širši pokrajini. Zastopani pa so tudi tuji izdelki. Med kovinskimi so zbrani predmeti iz železa, brona, medenine, kositra, bakra in plemenitih kovin iz 16. do 20. stoletja. Med keramičnimi izdelki so predmeti iz žgane gline, beloprstene keramike, fajanse, porcelana in kamenine iz 14. do 20. stoletja. Najpomembnejša je zbirka pohorskega stekla, ki priča o steklarstvu na Pohorju zlasti v 19. in na začetku 20. stoletja.

[[Lekarna|Lekarniško zbirka]] zajema gradivo iz 17. do 20. stoletja. Sestavlja jo oprema lekarniških prodajnih prostorov (recepturna miza, lekarniške omare, steklene, lesene, keramične in kovinske lekarniške stojnice) in laboratorijska oprema (terilnice, možnarji, tehtnice, uteži, talilniki). Večina predmetov izvira iz nekdanjih lekarn v Mariboru in drugih štajerskih, prekmurskih ter koroških lekarn. Najstarejši predmeti so bili v uporabi v samostanskih lekarnah v Olimju (lesene posode z napisi) in v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] ([[možnar]] iz leta 1614).