Ljudmila Prunk - Utva: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
 
== Življenje ==
Obiskovala je triletno ljudsko šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Novo mesto|Novem mestu]] in [[Kostanjevica ob Krki|Kostanjevici]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]], to pa je bila skorajda vsa njena izobrazba, saj je bila njena družina prerevna za tovrstne izdatke. Ko je bila stara štirinajst let je odšla k teti v [[Trst]], kjer se je v domači [[knjižnica|knjižnici]] strica prvič seznanila s slovensko in svetovno literaturo. Leta [[1900]] je v [[Gorica|Gorici]] opravila tečaj in izpit za [[vzgojiteljica|vzgojiteljico]] v otroških [[vrtec|vrtcih]]. Pri šestindvajsetih letih se je poročila s tržaški Slovencem, pravnikom in čašnikarjem [[Josiphttp://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2328/VIEW/ Prunk|Josipom Prunkom]]. Leto kasneje sta dobila hči [[Ksenijahttp://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2329/VIEW/ Prunk|Ksenijo]] ([[ilustrator|ilustratorka]] mladinskih knjig). Od leta [[1912]] do [[1913]] je živela v [[Rim|Rimu]], zaradi službene premestitve njenega moža.
 
== Psevdonim ==
Psevdonim Utva je pojem za ptico galeb oz. divjo raco. Ljudmila se ni vedno podpisovala s tem psevdonimom. V revijah ''[[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?=&query=%27keywords%3dLjudmila+Prunk%27&pageSize=20&frelation=Vrtec%3a+slovenski+mladini Vrtec]]'' in ''[[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3dangel%C4%8Dek%27&pageSize=20 Angelček]]'' se je podpisovala s svojim imenom ali s psevdonimom Ksaverija. Med drugimi pa je uporabljala še psevdonima Mila in Trst.
 
== Stil pisanja ==
== Periodika ==
Za Utvo je značilna preprosta pesem in romantični motivi zgodnje slovenske [[moderna|moderne]]. Pesnik [[Heinrich Heine]], nemški klasik je vplival na pesništvo UteUtve, kar je razvidno tudi v mnogih njenih delih. Teme njenih pesmi so nihale od motivov iz otroških doživljajev, iger in narave do ljudskih pesmi, otroških pesmi [[Oton Župančič|Otona Župančiča]] ter na motive iz živalskega sveta. Njena lirika je mila, čustvena, sanjava in je odsev nežne ženske osebnosti.
Pisala je pesmice in jih pošiljala v otroške revije, kot sta ''[[Vrtec]]'' in ''[[Angelček]]''. V teh dveh revijah je med letoma [[1897]] in [[1908]] objavljala tudi pravljice, tako je postala ena izmed prvih slovenskih [[pisateljica|pisateljic]] in [[pesnica|pesnic]] za mladino.
Njene pesmi so bile objavljene tudi v časniku ''[[Slovenski narod]]'' ([[1901]]), v ''[[Zvonček|Zvončku]]'', ''[[Ljubljanski Zvon|Ljubljanskem Zvonu]]'' ([[1903-10]]) in ''[[Slovan|Slovanu]]'' ([[1903-11]]). Po prvi svetovni vojni pa je objavljala tudi v ''[[Vesni]]'' ([[1921]]), ''[[Plamenu]]'' ([[1921]]), ''[[Našem narodu]]'', ''[[Grudi]]'' in ''[[Cicibanu]]''.
 
Njena otroška poezija z motivi otroških doživljajev, igre, narave in živali je prisrčna in hudomušna; mnoge pesmi so uglasbene in ponarodele ''[[Kraguljčki]]'', ([[1915]]); izbora ''[[Otroške pesmi]]'', ([[1951]]) in ''[[Kaj je videl Mižek Figa]]'', ([[1981]]). Snov njenih motivov so romantični motivi slovenske [[moderna|moderne]]. Leta [[1915]] je v [[Trst|Trstu]] izdala samostojno mladinsko pesniško zbirko ''[[Kraguljčki]]'' (založba knjigarne [[Štok|Štoka]] v [[Trst|Trstu]]), v kateri je uporabila najboljše pesmi iz ''[[Vrtca]]''.
 
Objavljala je tudi pravljice in podlistke. Leta [[1913]] je z [[Mira Gregorič Stepančič|Miro Gregorič Stepančič]] izdala zbirko ''[[Pravljice za mladino]]''. Priredila je tudi zbirko [[Andersenove pripovedke|Andersenovih pripovedk]] za slovensko mladino (Ljubljana, 1923), pripravila več priložnostnih [[spevoigra|spevoiger]] za šolske prireditve v [[Trst|Trstu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]] ter [[slikanica|slikanico]] ''[[Krtek Buc]]'' (rokopis). Kot pisateljica je sodelovala pri ''[[Gospodinji]]'', ''[[Ženskem svetu]]'', ''[[Življenju in svetu]]''. Urejala pa je tudi ''[[Gospodinjski koledar]]'', ki je leta [[1919]] izšel v [[Trst|Trstu]] ([[Štok|Štoka]]), od [[1922]] do [[1932]] pri jugoslovanski [[Matica|Matici]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], od [[1933]] do [[1937]] pa v samozaložbi.
 
==Stil pisanja==
Za Utvo je značilna preprosta pesem in romantični motivi zgodnje slovenske [[moderna|moderne]]. Pesnik [[Heinrich Heine]], nemški klasik je vplival na pesništvo Ute, kar je razvidno tudi v mnogih njenih delih. Teme njenih pesmi so nihale od motivov iz otroških doživljajev, iger in narave do ljudskih pesmi, otroških pesmi [[Oton Župančič|Otona Župančiča]] ter na motive iz živalskega sveta. Njena lirika je mila, čustvena, sanjava in je odsev nežne ženske osebnosti.
V svojem času je bila Ljudmila Prunk priznana pesnica. Kritično jo je ocenil tudi [[Srečko Kosovel]], ki je njene pesmi označil kot nežne, čustveno odete v tančico sentimentalnosti in kot pristen izliv ženskega srca. V njenih otroških pesmih vidi intimno atmosfero med materjo in otrokom. Njegova literarna ocena je močno vplivala na njeno pisanje.
 
== Delo ==
Prepoznavna je kot mladinska [[pisateljica]] in [[pesnica]]. Sodelovala je z otroškima revijama ''[[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?=&query=%27keywords%3dLjudmila+Prunk%27&pageSize=20&frelation=Vrtec%3a+slovenski+mladini (revija)|Vrtec]]'' in ''[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3dangel%C4%8Dek%27&pageSize=20 Angelček]'', kjer je objavljala [[pravljica|pravljice]] in [[pesem|pesmi]] od leta [[1897]] do [[1908]]. V obdobju odobjavljala [[1903pravljica|pravljice]] do [[1911]] sta njenein [[pesem|pesmi]]. objavljala leposlovna časnika ''[[Ljubljanski Zvon]]'' in ''[[Slovan]]''.
Njene pesmi so bile objavljene tudi v časniku ''[[Slovenski narod]]'' ([[1901]]), v ''[[Zvonček|http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27keywords%3dZvon%C4%8Dek%2c+Ljudmila+Prunk+%27&pageSize=20 Zvončku]]'', ''[[Ljubljanski Zvon|Ljubljanskem Zvonu]]'' ([[1903]]-10[[1910]]) in ''[[Slovan|Slovanu]]'' ([[1903-11]]). Po prvi svetovni vojni pa je objavljala tudi v ''-[[Vesni]]'' ([[19211911]]),. ''[[Plamenu]]'' ([[1921]]), ''[[Našem narodu]]'', ''[[Grudi]]'' in ''[[Cicibanu]]''.
 
Objavljala je tudi pravljice in podlistke. Leta [[1913]] je z [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27contributor=Gregori%C4%8D-Stepan%C4%8Di%C4%8D%2C+Marica%27&pageSize=20 Miro Gregorič Stepančič] izdala zbirko ''[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dLjudmila+Prunk%27&pageSize=20&frelation=Dom+in+svet&flocation=Narodna+in+univerzitetna+knji%C5%BEnica&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-2K4DKHAM Pravljice za mladino]''. Leta [[1915]] pa je v [[Trst|Trstu]] izdala samostojno mladinsko pesniško zbirko ''[[Kraguljčki]]'' (založba knjigarne [[Štok|Štoka]] v [[Trst|Trstu]]), v kateri je uporabila najboljše pesmi iz ''[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?=&query=%27keywords%3dLjudmila+Prunk%27&pageSize=20&frelation=Vrtec%3a+slovenski+mladini Vrtec]''. Po prvi svetovni vojni pa je objavljala tudi v ''[[Vesni]]'' ([[1921]]), ''[[Plamenu]]'' ([[1921]]), ''[[Našem narodu]]'', ''[[Grudi]]'' in ''[[Cicibanu]]''. Priredila je tudi zbirko [[Andersenove pripovedke|Andersenovih pripovedk]] za slovensko mladino (Ljubljana, [[1923]]), pripravila več priložnostnih [[spevoigra|spevoiger]] za šolske prireditve v [[Trst|Trstu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]] ter [[slikanica|slikanico]] ''[[Krtek Buc]]'' (rokopis).
Izdala je mladinsko pesniško zbirko ''[[Kraguljčki]]'' ([[1915]]) in zbirko ''[[Pravljice za mladino]]'' ([[1913]]). [[Mile Klopčič]] je zbral in uredil njene '' [[Otroške pesmi]]'' in jih je leta [[1951]] objavil, ilustrirala pa jih je njena hči [[Ksenija Prunk|Ksenijo]]. Veliko njenih [[pesem|pesmi]] je uglasbenih (iz zbirke ''[[Kraguljčki]]'' ([[1915]]), ''[[Otroške pesmi]]'' ([[1951]]) in ''[[Kaj je videl Mižek Figa]]'' ([[1981]]).
Objavljala je tudi pravljice in podlistke. Leta [[1913]] je z [[Mira Gregorič Stepančič|Miro Gregorič Stepančič]] izdala zbirko ''[[Pravljice za mladino]]''. Priredila je tudi zbirko [[Andersenove pripovedke|Andersenovih pripovedk]] za slovensko mladino (Ljubljana, 1923), pripravila več priložnostnih [[spevoigra|spevoiger]] za šolske prireditve v [[Trst|Trstu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]] ter [[slikanica|slikanico]] ''[[Krtek Buc]]'' (rokopis). Kot pisateljica je sodelovala pri ''[[Gospodinji]]'', ''[[Ženskem svetu]]'', ''[[Življenju in svetu]]''. Urejala pa je tudi ''[[Gospodinjski koledar]]'', ki je leta [[1919]] izšel v [[Trst|Trstu]] ([[Štok|Štoka]]), od [[1922]] do [[1932]] pri jugoslovanski [[Matica|Matici]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], od [[1933]] do [[1937]] pa v samozaložbi.
[[Mile Klopčič]] je zbral in uredil njene '' [[Otroške pesmi]]'' in jih je leta [[1951]] objavil, ilustrirala pa jih je njena hči [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2329/VIEW/ Ksenija].
 
Njena otroška poezija z motivi otroških doživljajev, igre, narave in živali je prisrčna in hudomušna. Veliko njenih [[pesem|pesmi]] je uglasbenih in ponarodelih (iz zbirke ''[[Kraguljčki]]'', ''[[Otroške pesmi]]'' in ''[[Kaj je videl Mižek Figa]]''.
Svoja dela je po prvi svetovni vojni objavljala tudi v ''[[Vesna (revija)|Vesni]]'' ([[1921]]), ''[[Plamen (revija)|Plamenu]]'' ([[1921]]), ''[[Naš narod|Našem narodu]]'', ''[[Gruda (revija)|Grudi]]'' in ''[[Ciciban (revija)|Cicibanu]]''.
 
== Bibliografija ==
 
== Viri ==
* [http://books.google.si/books?id=oFYdZ8JA5z4C&pg=PA161&lpg=PA161&dq=ljudmila+prunk-utva&source=bl&ots=P8rp63tXny&sig=nzBmlld7PK_-ye5QhRFv_YMgXVA&hl=sl&ei=UP4CTuSzEYur-QbTsJT1DQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBg#v=onepage&q=ljudmila%20prunk-utva&f=false Pozabljena polovica: portretiPortreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem]
* ''[[Slovenski biografski leksikon]]'', 1-4. [[Ljubljana]], [[1925]]-[[1991]].
* ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]'', 1-4. Ur. [[Martin Jevnikar]]. [[Gorica]]: MD, [[1974]]-[[1994]].
 
== Literatura ==
* Ljudmila Prunk - Utva, [[Kraguljčki]], [[Mladinska knjiga]], [[Ljubljana]], [[1977]]. {{COBISS|ID=381470}}
* Ljudmila Prunk - Utva, [[Kaj je videl Miže Figa]] - [[Mižek figa gre po svetu]], [[Mladinska knjiga]], [[Ljubljana]], [[1992]].{{COBISS|ID=28803328}}
* Ljudmila Prunk - Utva, [[Josip Ribičič]], [[Fran Roš]], [[Ciciban čita]], [[Mladinska knjiga]], [[Ljubljana]], [[1938]]. {{COBISS|ID=52266497}}
 
== Glej tudi ==
55

urejanj