Ljudmila Prunk - Utva: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 11:
Obiskovala je triletno ljudsko šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Novo mesto|Novem mestu]] in [[Kostanjevica ob Krki|Kostanjevici]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]], to pa je bila skorajda vsa njena izobrazba, saj je bila njena družina prerevna za tovrstne izdatke. Ko je bila stara štirinajst let je odšla k teti v [[Trst]], kjer se je v domači [[knjižnica|knjižnici]] strica prvič seznanila s slovensko in svetovno literaturo. Leta [[1900]] je v [[Gorica|Gorici]] opravila tečaj in izpit za [[vzgojiteljica|vzgojiteljico]] v otroških [[vrtec|vrtcih]]. Pri šestindvajsetih letih se je poročila s tržaški Slovencem, pravnikom in čašnikarjem [[Josip Prunk|Josipom Prunkom]]. Leto kasneje sta dobila hči [[Ksenija Prunk|Ksenijo]] ([[ilustrator|ilustratorka]] mladinskih knjig). Od leta [[1912]] do [[1913]] je živela v [[Rim|Rimu]], zaradi službene premestitve njenega moža.
== Psevdonim ==
Psevdonim Utva je pojem za ptico galeb oz. divjo raco. Ljudmila se ni vedno podpisovala s tem psevdonimom. V revijah ''[[Vrtec]]'' in ''[[Angelček]]'' se je podpisovala s svojim imenom ali s psevdonimom Ksaverija. Med drugimi pa je uporabljala še psevdonima Mila in Trst.
== Periodika ==
Pisala je pesmice in jih pošiljala v otroške revije, kot sta ''[[Vrtec]]'' in ''[[Angelček]]''. V teh dveh revijah je med letoma [[1897]] in [[1908]] objavljala tudi pravljice, tako je postala ena izmed prvih slovenskih [[pisateljica|pisateljic]] in [[pesnica|pesnic]] za mladino.
Njene pesmi so bile objavljene tudi v časniku ''[[Slovenski narod]]'' ([[1901]]), v ''[[Zvonček|Zvončku]]'', ''[[Ljubljanski Zvon|Ljubljanskem Zvonu]]'' ([[1903-10]]) in ''[[Slovan|Slovanu]]'' ([[1903-11]]). Po prvi svetovni vojni pa je objavljala tudi v ''[[Vesni]]'' ([[1921]]), ''[[Plamenu]]'' ([[1921]]), ''[[Našem narodu]]'', ''[[Grudi]]'' in ''[[Cicibanu]]''.
Njena otroška poezija z motivi otroških doživljajev, igre, narave in živali je prisrčna in hudomušna; mnoge pesmi so uglasbene in ponarodele ''[[Kraguljčki]]'', ([[1915]]); izbora ''[[Otroške pesmi]]'', ([[1951]]) in ''[[Kaj je videl Mižek Figa]]'', ([[1981]]). Snov njenih motivov so romantični motivi slovenske [[moderna|moderne]]. Leta [[1915]] je v [[Trst|Trstu]] izdala samostojno mladinsko pesniško zbirko ''[[Kraguljčki]]'' (založba knjigarne [[Štok|Štoka]] v [[Trst|Trstu]]), v kateri je uporabila najboljše pesmi iz ''[[Vrtca]]''.
Objavljala je tudi pravljice in podlistke. Leta [[1913]] je z [[Mira Gregorič Stepančič|Miro Gregorič Stepančič]] izdala zbirko ''[[Pravljice za mladino]]''. Priredila je tudi zbirko [[Andersenove pripovedke|Andersenovih pripovedk]] za slovensko mladino (Ljubljana, 1923), pripravila več priložnostnih [[spevoigra|spevoiger]] za šolske prireditve v [[Trst|Trstu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]] ter [[slikanica|slikanico]] ''[[Krtek Buc]]'' (rokopis). Kot pisateljica je sodelovala pri ''[[Gospodinji]]'', ''[[Ženskem svetu]]'', ''[[Življenju in svetu]]''. Urejala pa je tudi ''[[Gospodinjski koledar]]'', ki je leta [[1919]] izšel v [[Trst|Trstu]] ([[Štok|Štoka]]), od [[1922]] do [[1932]] pri jugoslovanski [[Matica|Matici]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], od [[1933]] do [[1937]] pa v samozaložbi.
==Stil pisanja==
Za Utvo je značilna preprosta pesem in romantični motivi zgodnje slovenske [[moderna|moderne]]. Pesnik [[Heinrich Heine]], nemški klasik je vplival na pesništvo Ute, kar je razvidno tudi v mnogih njenih delih. Teme njenih pesmi so nihale od motivov iz otroških doživljajev, iger in narave do ljudskih pesmi, otroških pesmi [[Oton Župančič|Otona Župančiča]] ter na motive iz živalskega sveta. Njena lirika je mila, čustvena, sanjava in je odsev nežne ženske osebnosti.
V svojem času je bila Ljudmila Prunk priznana pesnica. Kritično jo je ocenil tudi [[Srečko Kosovel]], ki je njene pesmi označil kot nežne, čustveno odete v tančico sentimentalnosti in kot pristen izliv ženskega srca. V njenih otroških pesmih vidi intimno atmosfero med materjo in otrokom. Njegova literarna ocena je močno vplivala na njeno pisanje.
== Delo ==
Vrstica 29 ⟶ 42:
== Viri ==
* Ljudmila Prunk - Utva, [[Kraguljčki]], [[Mladinska knjiga]], [[Ljubljana]], [[1977]]. {{COBISS|ID=381470}} ▼
* [http://books.google.si/books?id=oFYdZ8JA5z4C&pg=PA161&lpg=PA161&dq=ljudmila+prunk-utva&source=bl&ots=P8rp63tXny&sig=nzBmlld7PK_-ye5QhRFv_YMgXVA&hl=sl&ei=UP4CTuSzEYur-QbTsJT1DQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBg#v=onepage&q=ljudmila%20prunk-utva&f=false Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem]
* ''[[Slovenski biografski leksikon]]'', 1-4. [[Ljubljana]], [[1925-1991]].
* ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]'', 1-4. Ur. Martin Jevnikar. [[Gorica]]: MD, [[1974-1994]].
== Literatura ==
▲* Ljudmila Prunk - Utva, [[Kraguljčki]], [[Mladinska knjiga]], [[Ljubljana]], [[1977]]. {{COBISS|ID=381470}}
== Glej tudi ==
| |||