Branko Žužek: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 16:
== Delo ==
Branko Žužek je s svojo prvo pesniško zbirko ''Padajo rožnati listi'' ([[1956]]) nadaljeval povojni [[intimizem]]. Temu je dodal čustvene motive, predvsem ljubezenske, obenem pa je še vedno ostal zvest svoji tradiciji. V njegovih delih jasno zasledimo elemente [[ekspresionizem|ekspresionizma]] ter [[impresionizem|impresionizma]], ki sta zelo značilna za vojno in povojno obdobje.
V pesniški zbirki ''Moja pokrajina'' ([[1966]]) je Žužek uporabil veliko motivov človekovega sožitja z naravo. Temo je uporabil za prikaz človekovega življenja, kajti zanj je narava bolj obstojna in mogočnejša. Verz Branka Žužka je preprost in svoboden.
Vrstica 24:
Motivno-tematske vsebine so poezija (''Trije soneti''), ljubezen (''Bori'', ''Klic...'', ''Pomlad'') in smrt (''Nemoč'', ''Večni strah''), ponekod pa lahko najdemo tudi vojne motive (''Čas'', ''Obup'', ''Pridi''). Glede na zunanjo podobo njegovih del je ohranjal urejene kitice in stalne oblike. Kasneje je uporabljal izrazito metaforiko z bolj razgibanim svobodnim verzom.
Bil je tudi prevajalec. Prevedel je dela mnogih priznanih avtorjev: [[ Johann Wolfgang von Goethe|Johann Wolfgang Goethe]]: ''Herman in Doroteja'' ([[1967]]), Ernest Gorlich: ''Deklica iz Louisiane'' ([[1967]]), [[Vladimir Nazor]]: ''Veli Jože'' ([[1967]]), Stevan Majstorović: ''Ledeniki in gejzirji'' ([[1969]]), Hans Baumann: ''Most Bogov'' ([[1969]]), Đorđe Radenković: ''Sonce v prahu'' ([[1970]]), Vladimir Kolar, Giuseppe Bufalari: ''Jadran – morje miru'' ([[1970]]).
| |||