Branko Žužek se je rodil na Selu pri Ljubljani kot prvi izmed treh otrok uradnika Antona Žužka ter njegove žene Agnes. Osnovno šolo je obiskoval v Mostah, nato se je družina preselila v Spodnje Kodeljevo blizu Štepanje vasi.
ŽužekObiskoval je obiskoval Osnovno šolo Prule, kjer je spoznal dela svojih učiteljev [[Janez Jalen|Janeza Jalna]] in [[Tone Seliškar|Toneta Seliškarja]]. Kmalu zatem se je vpisal na dvorazredno državno trgovsko šolo v Ljubljani. Ta čas je svet zajela vojna. Težke razmere so Žužka spodbudile k razmišljanju na literarni način. Ustvarjanje pesmi mu je bilo blizu, saj je osebno zelo dobro poznal pesnika [[Jože Šmit|Jožeta Šmita]] in [[France Balantič|Franceta Balantiča]].
Zaposlil se je pri ''[[Slovenski poročevalec|Slovenskemu poročevalcu]]'' ter kasneje še pri ''[[Delo|Delu]]'', kjer se je preizkusil kot novinar. Po vrsti objav v različnih časnikih in revijah se je leta [[1956]] predstavil s svojo prvo pesniško zbirko ''Padajo rožnati listi''. V naslednjih letih so sledile še druge.
»Bil sem deček, poln zvedavosti«, je rekel pisatelj, »deček, ki je zaplesal nad slehernim drobcem življenja …« Ta deček se je vedno prebujal v njem in mu pomagal pisati vedno bolj živahna besedila (po besedah Iztoka Ilicha). Najbolj znano je avtobiografsko delo pod naslovom ''Kruh moje matere'' ([[1973]]). Podobno je mozaiku, saj je sestavljeno iz drobnih pisanih kamenčkov, spominov na posamezne ljudi in dogodke. Ti prepletajoči se spomini predstavljajo pomemben del pesnikovega življenja.
Pred upokojitvijo je Žužek napisal še nekaj mladinskih del.
