Wikipedija

Ahajska kneževina: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Octopus (pogovor | prispevki)
48.834 urejanj
m Nasledstveni spori - slog
Octopus (pogovor | prispevki)
48.834 urejanj
m slog
Vrstica 1:
{{slog}}
{{Infobox Former Country
|native_name = Πριγκιπάτον Αχαϊας
Vrstica 63 ⟶ 62:
Kneževina je imela svoj zakonik ''Assizes de Romanie'' s polnim naslovom ''Liber Consuetudinum imperii Romaniae'', ki je imel 219 členov in je urejal pravna razmerja med [[paroikoi]] (tlačani) in posestniki in razmerja med vazali in knezom.<ref>Achaia – Justice. Legal system and administration of justice. [http://www.ime.gr/chronos/projects/fragokratia/en/webpages/ach_just.html] Pridobljeno dne 25. junija 2011.</ref> Zakonik je bila mešanica bizantinskih in francoskih zakonov in je postal osnova za zakonodajo tudi drugih [[križarske države|križarskih držav]]. V rabi so ostali nekateri bizantinski naslovi, na primer [[Bizantinska aristokracija in birokracija|logotet]] in [[Bizantinska aristokracija in birokracija|protovestiarij]], vendar se je njihova vsebina prilagodila značilnostim zahodnega fevdalizma. Zahodnemu fevdalizmu se je prilagodil tudi bizantinski sistem [[pronoia]], ki je urejal delitev zemlje. Tlačani, ki so bili v tehničnem smislu lastniki svoje zemlje, v sistemu pronoia niso bili vojni in davčni obvezniki, v prilagojenem sistemu pa so morali svoji zamljiški gospodi plačevati davke.
 
Francoski plemiči so imeli velike vojaške obveznosti. Štiri mesece na leto so morali služiti v vojski in štiri mesece stražiti razne gradove.<ref>[[Morejska kronika]], verzi 1995-2004.</ref> Kneževino so lahko zapustili samo s posebnim knezovim dovoljenjem za največ dve leti in dva dni, sicer so jim zaplenili premoženje.<ref>Assizes, člena 111 in 120.</ref>
 
==Kneževina v 13. stoletju==
Vrstica 83 ⟶ 82:
Leta 1349 je Jakoba nasledil sin Jakob IV. (II. Morejski). Leta 1364 je Katarinin pastorek in najstarejši še živeči sin Filipa I. Tarantskega Robert Tarantski umrl. Leta 1373 je Filip II. prenesel pravice na svojega bratranca in bivšo svakinjo, kraljico Ivano I. Neapeljsko, na katero je po smrti leta 1375 svoje zahteve do kneževine prenesel tudi njen tretji mož Ivan IV. Majorški. Ivana je s tem postala skoraj nesporna kneginja Ahaje. Ko so Ivano leta 1381 v Neaplju zaprli, se je pojavil nov kandidat za ahajski prestol – Jakob Bauxški – vnuk Katarine Valoiške in nečak Filipa II., ki je leta 1374 postal naslovni cesar Latinskega cesarstva in je imenovanje izkoristil za zasego Ahaje. Leta 1383 je Ivanin naslednik in njen morilec Karel III. Neapeljski s prestola izrinil Jakoba Bauxškega in Ahajo priključil k svojemu kraljestvu. Po priključitvi se je začelo obdobje vladanja namestnikov draških neapeljskih kraljev, ki je trajalo do leta 1396.
 
Leta 1404 je neapeljski kralj Ladislav na ahajski prestol posadil arkadskega vladarja Centurija II. ZaharijoZaccarijo, ki je ostal na prestolu do leta 1430, ko se je začela invazija morejskega despota Tomaža Paleologa. Centurij se je moral umakniti na svoj grad. Kasneje je s Tomažem poročil svojo hčerko in dedinjo Katarino, tako da se je po njegovi smrti leta 1432 kneževina združila z Morejskim despotatom. Bizantinska osvojitev kneževine je bila kratkotrajna, ker so Morejski despotat leta 1460 osvojili [[Osmansko cesarstvo|Osmanski Turki]].
 
==Ahajski knezi==
===DinastijaVladarska hiša Champlitte===
*Viljem Champlittski (1205–1209)
**Hugo Champlittski, regent (1209)
 
Ko je Viljem umrl, je [[Solunsko kraljestvo|solunski kralj]] kralj Dimitrij Solunski Ahajo podelil Hugu Champlittskemu, Hugo pa jo je prepustil GodfrejuGotfridu I. Villehardouinskemu.
 
===DinastijaVladarska hiša Villehardouin===
*GodfrejGotfrid I. Villehardouinski, nečak GodfrejaGotfrida Villehardouinskega (1209–1228)
*GodfrejGotfrid II. Villehardouinski (1228–1246)
*Viljem II. Villehardouinski (1246–1278)
 
Viljem II. je po smrti skladno s pogodbo Ahajo prepustil svojemu zemljiškemu gospodu, neapeljskemu kralju Karlu I.
 
===DinastijaVladarska hiša Anjou===
*Karel I. (1278–1285)
*Karel II. (1285–1289)
 
===DinastijaVladarska hiša Villehardouin===
 
Karel II. ni imel v [[Grčija|Grčiji]] nobenih interesov, zato je leta [[1289]] za kneginjo Ahaje imenoval dedinjo Viljema II. Izabelo Villehardouinsko, za kneza pa njenega moža Filipa pa zaI. knezaPiemontskega.
 
*Izabela Villehardouinska (1289–1312)
Vrstica 111 ⟶ 110:
**Filip I. Piemontski (1301–1307), v imenu svoje žene
 
===DinastijaVladarska hiša Anjou===
 
Kerel II. je leta [[1306]] Izabeli Ahajo odvzel, čeprav odvzema nikoli ni priznala, in jo podelil svojemu sinu Filipu I. Tarantskemu. Izabela se pravicam do kneževine nikoli ni odrekla. Leta [[1307]] je Filip I. Piemontski Ahajo zahteval zase, zato sta njegov sin Jakob Piemontski in vnuk Amadej Piemontski obdržala naslov kneza. Amadeja so ahajski plemiči celo priznali za ahajskega kneza, čeprav mu nikoli ni uspelo priti v [[Grčija|Grčijo]] in prevzeti svoje dediščine.
 
*Filip I. Tarantski (1306–1313)
 
Po Izabelini smrti leta [[1312]] so se začeli spori za kneževino. Leta [[1313]] je Filip I. Tarantski dal Ahajo v fevd Matildi Hainautski, Ferdinand Majorški pa je zahteval Ahajo za svojo hčerko Izabelo Sabransko, hčerko Margarete Villehardouinske, druge hčerkein Viljema II..
 
====Obdobje dveh upravičencev====
Vrstica 127 ⟶ 126:
Po Ludvikovi smrti je kneževina s pogodbo prešla na njegovega nečaka, burgundijskega vojvodo Eudesa IV.. Leta [[1320]] je Eudes prodal svoje pravice do Ahaje klermontskemu grofu Ludviku, Ludvik pa jih je leta [[1321]] prodal nazaj Filipu I. Tarantskemu.
 
*EudesOdo IV. Burgundijski (1316–1320)
*Ludvik Klermontski (1320–1321)
 
Vrstica 134 ⟶ 133:
*Ivah Gravinski (1318–1333)
 
Leta [[1333]] je Ivan zamenjalpredal Ahajo ssvojimu svojimnečaku nečakomRobertu Robertom TarantskimTarantskemu.
 
*Robert Tarantski (1333–1364)
Vrstica 158 ⟶ 157:
====Obdobje petih upravičencev====
 
Od leta [[1383]] do [[1396]] je bilo v Ahaji medvladje. Za kneževino se je potegovalo kar pet kandidatov, toda nobeden od njih ni resnično vladal. Zelo velik vpliv na dogajanja je imela Navarska družba in leta [[1396]] se je za kneza proglasil njen kandidat Peter Saint SuperanskiSaintuperanski.
 
====Obdobje enega upravičenca====
Vrstica 164 ⟶ 163:
*Peter Saint Superanski (1396–1402)
*Marija II. Zaccaria (1402–1404)
*CenturionCenturij II. Zaccaria (1404–1432)
 
====Po osvojitvi Morejskega despotata====
Vrstica 177 ⟶ 176:
 
==Viri==
* [http://www.phys.uoa.gr/~nektar/history/2romanity/to_xronikon_toy_morews.htm Izvirni tekst Morejske kronike]
* Kronika Moreje
* Finley Jr,J.J. John H.mlajši: »"Corinth in the Middle Ages.«", Speculum, Vol. '''7''', No. 4. (oktober 1932), str. 477-499.
*Tozer, H. F.: »"The Franks in the Peloponnese.«", The Journal of Hellenic Studies, Vol. '''4.''' (1883), str. 165-236.
 
==Glej tudi==
{{Portal-Vojaštvo}}
* [[Morejska kronika]]
 
[[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Ahajska_kneževina«