Ahajska kneževina: Razlika med redakcijama

|conventional_long_name = KneževinaAhajska kneževina Ahaja

|continent = Europe Evropa| region = BalkansBalkan | country = GreeceGrčija

|event_end = Priključena Morejskemu despotatu Morea

|p1 = ByzantineBizantinsko cesarstvo Empire

|s1 = ByzantineBizantinsko cesarstvo Empire

|capital = [[Andravida]] (1205-1249) <br>[[MystrasMistras]] (1249-1261)

|symbol_type = Grb KneževineAhajske Ahajekneževine

|religion = rimsko[[Rimskokatoliška katoliškacerkev|rimskokatoliška]] (uradna),<br>[[Pravoslavje|grška pravoslavna]] (splošna)

|footnotes = * Kneževina je bila najprej vazalna država [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]] s sedežem v [[IstanbulKonstantinopel|Bizanc]]u, nato pa anžuvinskega [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskega kraljestva]]

'''Kneževina AhajaAhajska''' ali '''MorejaMorejska kneževina''' ([[grščina|grško]]: Πριγκιπάτον Αχαϊας) je bile ena od treh [[vazal]]nih držav [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]], ki so nastale po padcu [[IstanbulKonstantinopel|BizancKonstantinopla]]a in razpadu [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] vpo [[Četrtačetrta križarska vojna|četrti križarski vojni]].<ref Kneževinaname="crusade-en">{{cite jeencyclopedia bila| skupajlast z= [[VojvodinaLock Atene|Atensko vojvodino]]first = Peter | title = Achaia | editor = Alan V. Murray | encyclopedia = The Crusades: An Encyclopedia | volume = 1 | pages = 5–8 | publisher = | location = Santa Barbara, Kalifornija | year = 2006 | url = http://books.google.com/books?id=6cSXSgAACAAJ | oclc = }}</ref> Bila je vazalna država [[Solunsko kraljestvo|Solunskega kraljestva]], dokler ni leta 1224 [[Solun]]a osvojil [[Epirski despotat|epirski]] [[Bizantinska aristokracija in birokracija|despot]] [[Teodor Komnen Dukas]] ([[1214]]-[[1230]]) leta [[1124]] zavzel [[Solun]]a. Po padculetu Soluna1224 je postala Ahaja vodilna sila v [[Grčija|Grčiji]]. Srediin [[13. stoletje|13. stoletja]] je imela zahodna [[Evropa]]njen dvor v [[Andravida|Andravidi]] so imeli zahodni Evropejci za cvet evropskegazgled viteštva.

[[Slika:Champlitte-morea.gif|thumb|left|100px120px|Grb kneževineAhajske Ahajekneževine med vladanjem Viljema Champlittskega (1205-1209); po njegovi smrti ga je zamenjal grb dinastijevladarske družine Villehardouin]]

AhajoAhajsko kneževino sta leta [[1205]] ustanovila [[Viljem Champlittski]] in [[GodfrejGotfrid I. Villehardouinski]], ki sta v imenu sulunskega kralja [[Bonifacij MontferratskiI. Montferraški|Bonifacija MontferratskegaMontferraškega]] osvojila [[Peloponez]]. Z vojsko, ki je štela komaj 100 [[vitez]]ovvitezov in 500 pešcevpešakov, sta najprej zasedla [[Ahaja|Ahajo]] in [[ElidaElido|Elido]], po porazu lokalnihGrkov v [[Grki|Grkov]]bitka v kunduroškem oljčnem gaju|bitki v Oljčnemkunduroškem gajuoljčnem pri Kundurosugaju]] pa sta postala vladarjagospodarja celega Peloponeza. UpiraleNjuna zmaga je bila prepričljiva in po bitki se jima je upiralo samo še trdnjavanekaj trdnjav. Grad [[Araklovon]]<ref>Miller William (1908): The Latins in the Levant: a history of Frankish Greece, 1204-1566'' E.P. Dutton and Company, New York. str. 38.</ref> v Elidi, ki ga je branil Doksapatris Bucaras, je vzdržal vse do leta 1213, potem pa se je posadka dokončno vdala. Trdnjava [[Monemvazija]] in gradovi v [[Argos (mesto)|Argos]]u, [[NavplijonNauplija|Naupliji]]u in [[Korint]]u, kipod jihpoveljstvom jeLeona branilZgurosa Leonso Sguros.vzdržali Sgurosdo jenjegovega samomora leta [[1208]]. naredil samomorArgos in Nauplija sta leta [[1212]] so Latincipostala osvojiliGospostvo Argos in NavplijonNauplija, trdnjava Monemvazija pa se je upirala do leta 1248. PoAhajski letukneževini je do odhoda v Francijo, kjer naj bi prevzel družinske posesti v [[1212Burgundija|Burgundiji]], sevladal Viljem Champlittski. Viljem je upiralaleta samo1209 šena poti Monemvazijav Francijo umrl. Nasledil ga je Gotfrid I. Villehardouinski, ki je vzdržalavladal do smrti leta [[1248]]1219.