Jan Hus: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Spreminjanje: lt:Jan Hus
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Spreminjanje: fa:یان هوس; kozmetične spremembe
Vrstica 15:
[[Slika:Prague hus statue.jpg|thumb|Spomenik Jana Husa na Staroměstském trgu v Pragi, delo [[Ladislav Šaloun|Ladislava Šalouna]]]]
V tej dobi se je seznanil s spisi [[Oxford|oxfordskega]] doktorja Johna Wycliffa, ki jih je na Češko prinesel [[Hieronim iz Prage]]. Te ideje so na Češkem naletele na plodna tla po poroki princeze Ane, sestre češkega kralja [[Vaclav IV. Češki|Václava IV]]., z angleškim kraljem [[Rihard II. Angleški|Rihardom II.]] Wycliffovi nazori pa v Pragi dejansko niso bili popolnoma novi, saj je o njegovih pogledih na [[evharistija|evharistijo]] leta 1381 že polemiziral Mikulaš Biskupec, kasneje pa na druge teme še drugi češki [[teologija|teologi]]. Od začetka 15. stoletja pa je na Karlovi univerzi potekal spor med filozofskimi in teološkimi privrženci [[nominalizem|nominalizma]] (večinoma tujci) in [[realizem (filozofija)|realizma]], med katere so se šteli predvsem češki študentje in profesorji ter privrženci Wycliffa. Hus je v tem sporu sledil svojima učiteljema, Stanislavu iz Znojma in Štefanu iz Palče, in se postavil med wycliffovce. Leta 1403 je nemški del univerze dokončno obsodil Wycliffove nauke. V tem obdobju je Hus Wycliffove ideje že oznanjeval v svojih pridigah.
 
Češki mojstri, vključno s Husom, so imeli v sporu podporo kralja Vaclava IV., ki je želel oslabiti nemško stran in pridobiti na Češkem čim širšo podporo za svoje velike politične ambicije (hotel je postati [[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški cesar]], kot je bil njegov oče [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]]). Kljub kraljevi podpori se je leta 1405 Stanislav iz Znojma, Husov učitelj, odpovedal svojim in Wycliffovim nazorom na zahtevo [[papeška kurija|papeške kurije]] in praškega [[nadškof]]a Zbyněka iz Hazmburka. Tako je postal Hus na univerzi vodilna osebnost češke strani. Papež [[papež Gregor XII.|Gregor XII.]] je kmalu zatem preko praškega nadškofa še enkrat zahteval od univerze, naj uradno zavrže in obsodi Wycliffove nauke. Češka univerzitetna stran je nato pod pritiskom sicer sestavila spisek izbranih stavkov iz Wycliffovih del in jih na svojem koncilu 20. maja 1408 obsodila, vendar je s svojimi formulacijami tudi najavila, da po njenem mnenju Wycliffovi nazori niso krivoverski, če se njegova dela razumejo pravilno in v kontekstu. Pod kraljevim pritiskom je moral tudi praški nadškof papežu poročati, da v deželi herezije niso našli.
Vrstica 25:
 
== Husov proces v papeški kuriji ==
Kot prvi je Husa [[ekskomunikacija|ekskomuniciral]] nadškof Zbyněk Zajic, kasneje pa tudi papež. Hus je še naprej nadaljeval s pridiganjem in širjenjem Wycliffovih idej (spis ''Defensio articulorum Wycleff''). Julija 1411 je končno prišlo do umiritve razmer med nadškofovo in Husovo stranjo, vendar je že 5. septembra istega leta nadškof Zbyněk Zajíc zapustil Prago, 28. septembra pa tudi umrl. Njegov naslednik, Albík iz Uničova, pa je že bil popolnoma pod vplivom kralja in njegovega dvora ter tako Husu ni delal težav.
 
Spor se je ponovno zaostril, ko je Hus ostro nastopil proti križarskemu pohodu, proglašeni leta 1412 s strani protipapeža [[protipapež Janez XXIII.|Janeza XXIII.]] in naperjenemu proti kralju [[Ladislav Neapeljski|Ladislavu Neapeljskemu]]. V tej [[papeška bula|buli]] je papež namreč obljubil [[odpustki|odpustke]] vsakemu udeležencu odprave; v wycliffovskih krogih pa je bil odpor proti odpustkom zakoreninjen že dalj časa. Hus je 17. junija direktno napadel bulo z odpustki in papeža imenoval [[antikrist]]a. Sledili so ljudski nemiri, ki so vznemirili tudi kralja Vaclava IV. Dekan teološke fakultete Štefan iz Pálče je kmalu zatem obsodil 45 Wycliffovih člankov in jih prepovedal širiti. To obdobje lahko označimo kot tisto, v katerem je Hus izgubil znaten del kraljeve podpore in ostal brez njegove zaščite.
 
Nad Husom je sedaj Janez XXIII. razglasil kletev, kakor tudi na vsemi, ki so imeli z njim kakorkoli opraviti; poleg tega je ukazal,da mora biti Hus prijet in da mu mora biti sojeno po cerkvenih zakonih, Betlehemska kapela pa porušena. V tem trenutku se je Hus javno odpovedal papežu in se obrnil na [[Jezus Kristus|Kristusa]] kot „najvišjega sodnika“. Razglašen je bil interdikt na vseh mestih, kjer se je Hus zadrževal, jeseni pa so se začela prepovedovati njegova bogoslužja. Hus je zato zapustil Prago, in se skril na podeželju. Kljub temu, da se je občasno vračal v Prago, je večino časa od aprila 1413 preživel v okolici Kozího Hrádka pod zaščito plemiča Jana z Ústí. Tukaj je tudi napisal svoje glavno delo ''De ecclesia''.
Vrstica 35:
== Husov proces na koncilu v Konstanci ==
 
Koncil, ki ga je Janez XXIII. sklical 30. oktobra 1413 na prošnjo cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]] v [[Konstanca|Konstanci]] pri [[Bodensko jezero|Bodenskem jezeru]], naj bi razrešil neznosno situacijo, v kateri se je znašla zahodna cerkev, jo reformiral „v glavi in v udih“ (in capite et membris) in odstranil herezije tistega časa. Že iz navedenih ciljev postane razumljivo, da je bil Husov proces , začet že za časa papeške kurije Aleksandra V., načrtovan kot le ena od najpomembnejših nalog koncila.
 
Hus se je na poziv cesarja 11. oktobra podal na koncil (brez uradnega cesarjevega spremstva) z domnevo, da mu bo tam dana možnost svobodno diskutirati o nauku in veri, vendar se ni zavedal, da se bo v Konstanci proti njemu že od začetka vodil pravni proces, navezujoč se na prejšnji in nedokončani proces s papeško kurijo Aleksandra V. Cesar Husu na potovanju do Konstance ni mogel zagotoviti nič več kot varno pot preko svojega ozemlja; cerkveno sodišče je bilo namreč izven cesarjevega pravnomočja. S Husom sta potovala še Václav iz Dubé in Jan iz Chluma, na dveh vozeh in z več kot tridesetimi konji. V Konstanci se je Husu pridružil še zastopnik univerze, Jan Kardinal iz Rejnštejna in pisar odposlanstva, Peter iz Mladoňovic.
Vrstica 47:
Ko je prispel do Konstance cesar, je od kardinalov zahteval, naj Husa izpustijo, ti pa so zagrozili, da bo v tem primeru razpuščen celoten koncil. Cesar je zavoljo ohranitve pomembnega koncila, ki naj bi odstranil razkole v cerkvi, 4. januarja 1415 popustil pritiskom, dobil pa je obljubo, da bo Husu zagotovljeno javno zaslišanje. V zaporu je Hus spisal nekoliko del, O kajanju, O ljubezni do Boga, O treh sovražnikih človeka, O smrtnem grehu, O prikazanju Gospoda in molitvi, O zakonu in O oltarnih svetostih. Dobival je pisma iz Češke, omogočeni pa so mu bili tudi obiski. 21. januarja je prišel na koncil Jean Gerson s svojim seznamom 20 Husovih zmotnih člankov; Hus jih je označil za lažne.
 
V marcu 1415 se je začela zadeva razvijati zelo dramatično. 2. marca je papež Janez XXIII. pod pritiskom razglasil, da je pripravljen abdicirati, če sta to pripravljena storiti tudi [[protipapež]]a Gregor XII. in [[Benedikt XIII.]] V noči iz 20. na 21. marec pa je zbežal iz Konstance do Laufenburga, kjer je 30. marca preklical svojo obljubo abdikacije. Grozilo je, da se bo koncil razšel. V nastali zmedi se za Husov primer naenkrat ni zanimal več nihče, kljub temu pa je dal Husa konstanški škof prepeljati na svoj grad v Gottliebenu. 6. aprila je koncil prebrodil resno krizo in se postavil nad avtoriteto papeža. Janez XXIII. je bil 13. in 14. maja ponovno poklican pred koncil in pozvan k abdikaciji. Ker na zahtevo ni odgovoril, je bil ujet, proti njemu so se zbrale obtožbe in v dokaj neprijetnem procesu je koncil 29. maja razglasil njegovo abdikacijo.
 
Zdaj se je lahko proces s Husom nadaljeval. Kot je že bilo omenjeno, je Hus pred odhodom na koncil domneval, da bo lahko koncilskim očetom odprto predstavil svoje poglede, za kar si je tudi pripravil takoimenovano Besedo o miru (Sermo de pace). Predvideval je, da bo šlo pravzaprav za teološko diskusijo. Koncil pa je bil dejansko sodni tribunal, ki je imel pravico samostojno odločiti, ali Husovi nauki soglašajo z naukom cerkve ali ne. Husovo pozicijo je še dodatno oteževalo dejstvo, da je bil zaradi svoje nepripravljenosti pojaviti se na sodišču v predhodnem procesu proti papeški kuriji, pravnoveljavno označen za trdoglavega krivoverca, katerega obtožba se je nanašala na samo vero, zato se ni imel pravice zagovarjati pred sodiščem, niti imeti odvetnika.
Vrstica 55:
Po zapiskih Petra iz Mladoňovic je predsedujoči koncilu, kardinal Peter iz Ailla, z Husom ravnal dokaj mirno. Prisotni so tekmovali v tem, da bi Husove predložene članke - raje kot v celoti - interpretirali izven konteksta. Hus pa je od Petra iz Ailla zahteval, naj mu dokaže, da so njegovi pogledi in spisi resnično zmotni. To je bilo predstavljeno kot upiranje avtoriteti koncila in njegova zahteva je bila zavrnjena. Hus bi se moral svojih domnevno zmotnih pogledov brezpogojno odreči. Hus pa je še naprej vztrajal, da hoče biti poučen o svojih napakah in da bo odgovoril le na obtožbe, utemeljene na Svetem Pismu. Ker koncil tovrstnih dokazov ni predočil, je preklicanje svojih spisov zavrnil. Cesar je po zaslišanju kardinalom svetoval, naj s Husom naredijo po svoji vesti, v nobenem primeru pa ne smejo dopustiti njegove vrnitve na Češko.
 
Člani koncila so še vedno upali, da bo Hus preklical svoje nauke in so mu 18. junija predložili skrajšani seznam točk, katerim bi se moral odpovedati. Hus je zavrnil tudi to. 20. junija so bili Husovi spisi obsojeni na uničenje, njegovi nauki pa zavrženi kot zmotni. Hus je zavrnil avtoriteto koncila in zavrnil tudi preklic v obliki zelo preproste in zanj dokaj ugodno formulirane izjave: „Teh mnenj nisem nikoli delil in jih nikoli niti nisem pridigal in če bi to bil storil, slabo bi bil to storil, torej jih razglašam za zmotne in prisegam, da jim nočem slediti, niti jih pridigati.“ Še istega dne je prijateljem, ki so ga poskušali prepričati naj se vendarle podredi koncilu, odgovoril, da bi bil pripravljen pokorno preklicati vse, kar je napisal, če bi se počutil krivega, vendar pa pričakuje dokaz o njegovi krivdi iz Svetega Pisma. Koncil je tako izčrpal možnosti, kako Husa obvarovati pred predpisanimi kaznimi in je po cerkvenih zakonih nadalje ravnal z njim kot z okorelim krivovercem.
 
6. julija 1415 je XV. zasedanje koncila obravnavalo primer mojstra Jana Husa. Prebran je bil celoten potek procesa in Husovi nauki, označeni za krivoverske. Hus se je hotel ponovno braniti, vendar so ga utišali, saj obravnava ni imela več pomena zaslišanja, temveč je šlo le še za golo razglasitev obsodbe. Jan Hus je bil obtožen širjenja Wycliffovih naukov, njegove knjige je bilo ukazano sežgati, sam Hus pa je bil proglašen za nepopravljivega krivoverca. Po cerkvenem pravu bi moral biti degradiran. Hus je še enkrat zavrnil preklicati svoja dejanja in ideje. Koncil je takrat razglasil, da z njim nima nič več opraviti in ga predal posvetnim oblastem s prošnjo, da bi mu bilo ohranjeno življenje.
Vrstica 74:
* Hilsch, Peter. ''Johannes Hus : Prediger Gottes und Ketzer''. Regensburg, 1999
* Ransdorf, Miloslav. ''Mistr Jan Hus'', Praha, 1993
* Smahel, Frantisek. ''Die Hussitische Revolution'', Hannover, 2002
* Spinka, Matthew.''The Letters of John Hus''. Totowa, New Jersey, 1972
* --. ''John Hus : A Biography''. Princeton, NJ, 1968
* --. ''John Hus' Concept of the Church. Princeton, NJ, 1966
 
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka}}
 
{{lifetime|1369|1415|Hus, Jan}}
{{Link FA|he}}
 
[[Kategorija:Češki reformatorji]]
Vrstica 92 ⟶ 91:
[[Kategorija:Diplomiranci Karlove univerze v Pragi]]
[[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]]
 
{{Link FA|he}}
 
[[ar:يان هوس]]
Vrstica 108 ⟶ 109:
[[et:Jan Hus]]
[[eu:Jan Hus]]
[[fa:ژانیان هوس]]
[[fi:Jan Hus]]
[[fr:Jan Hus]]