Redakcija: 06:24, 20. februar 2011 uredi EmausBot (pogovor \| prispevki) Boti 158.941 urejanj m r2.6.4) (robot Spreminjanje: nl:Hebron (Westelijke Jordaanoever) ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:31, 23. junij 2011 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.910 urejanj m robot Dodajanje: pnb:الخلیل; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 6: Na podlagi bibličnega izročila naj bi bili v Hebronu pokopani [[Abraham]], žena [[Sara]] in otroci [[Izak]], [[Rebeka]], [[Jakob]] in [[Lea]]. Zato je Hebron [[Štiri sveta mesta v Judovstvu\|drugo najpomembnejše mesto v Judovstvu]], eno najpomembnejših mest v Islamu in v Krščanstvu. Hebron je znan po grozdju, saj ga obkrožajo številni vinogradi, po kamnu, keramičnih delavnicah in steklarstvu. Predstavlja najpomembnejše gospodarsko središče Zahodnega brega. == Zgodovina == [[Slika:Hebron172.JPG\|thumb\|left\|Hebron danes]] Mesto je bilo nekoč kraljeva prestolnica svetopisemske dežele [[Kanaan]] in kasneje eden izmed upravnih centrov [[Kraljevina Juda\|Kraljevine Jude]]. V 7. stoletju je bil ustanovljen Rašidunski kalifat. V 11. stoletju so mesto osvojili krščanski Križarski vitezi. Tuški Kurd Saladin je mesto osvojil v 12 stoletju. V stoletjih, ki so sledila, so mestu vladali Mameluki in Otomani. Po izgonu Judov iz Španije leta [[1492]] je Hebron postal tudi središče judovskih povratnikov v Izrael. Od leta 1516 do konca [[19. stoletje\|19. stoletja]] je sodilo pod [[~~Osmansko cesarstvo\|~~Osmansko cesarstvo]]. Leta 1917 so ga zavzeli Britanci in mesto je bilo dodeljeno pod upravo [[Velika Britanija\|Velike Britanije]]. Na začetki arabsko-izraelske vojne so mesto zavzeli najprej Egipčani in nato Jordanci, ki so ga leta 1950 tudi uradno pripojili Jordaniji. Po šestdnevni vojni leta 1967 je mesto zasedel Izrael. Vrstica 17: == Hebronska pokola == Potem ko so se leta 1929 v Jeruzalemu razširile neutemeljene govorice, da Judje napadajo in pobijajo Arabce, so arabski skrajneži v Hebronu napadli Jude. Pokol nad Judi je zahteval 67 smrtnih žrtev in 60 ranjenih. [[Sinagoga\|Sinagoge]] so bile izropane. 435 Judov je pokol preživelo, ker so jih pred skrajneži poskrili zmerni arabski prebivalci. Leta 1994 je judovski skrajnež napadel arabske prebivalce med molitvijo v Ibrahimovi mošeji. Pokol nad Arabci je zahteval 29 smrtnih žrtev in 125 ranjenih, preden so ubili napadalca. V nemirih, ki so sledili je bilo ubitih 25 Arabcev in 9 Judov. Izraelska vlada je dogodek obsodila in posledično prepovedala skrajno judovsko stranko Kach. Vrstica 33: Po sporazumu iz leta 1995 je dostop do objekta omejen tako za Arabce, kot Jude. Osrednji prostor je razdeljen. Tako Arabci kot Judje vstopajo vsak skozi svoj vhod in se lahko zadržujejo v le vsak svojem delu. 10 dni na leto, ki so posebej pomembni za Jude, imajo pravico dostopa do celotnega osrednjega prostora. Prav tako pa imajo Arabci 10 dni na leto, ki so zanje posebej pomembni, pravico do dostopa do celotnega osrednjega prostora. Turisti lahko vstopajo v objekt. == Glej tudi == Vrstica 69: [[os:Хеврон]] [[pl:Hebron]] [[pnb:الخلیل]] [[pt:Hebron]] [[ru:Хеврон]]

Hebron: Razlika med redakcijama