|
* Starejši in srednji sin: Mlajšega brata ne marata, ga zaničujeta. Sta zelo pohlepna, želita si le bogastva in bi zanj naredila vse. Sta čisto brez vesti, nista sposobna prevzeti krivde na svoja ramena, na koncu celo ubijeta svojega brata, da jima nebi bilo treba priznati napak, ki sta jih storila.
* Mlajši sin: Je zelo dober človek z dobrim srcem in pripravljen vsem pomagati. Je tudi nesebičen in zna odpuščati, saj na koncu reši brata z vislic. Malo je tudi pohlepen, saj si skozi celotno pravljico izbira le najboljše in najlepše stvari (izbere najlepšega konja, najlepšo ptico, najlepšo morsko deklico).
==Obnova Zlate ptice ==
Kralj je imel na vrtu jablano, na kateri so rasla zlata jabolka. Ker je vsako jutro eno jabolko manjkalo, se je kralj odločil, da bo ugotovil, kdo mu krade. Na stražo je poslal najboljše stražarje, vendar brez uspeha. Zato je kralj poslal na stražo svoje tri sinove.
Prvo noč je na stražo poslal najstarejšega sina, drugo noč srednjega, tretjo noč pa najmlajšega. Prva dva sinova nista odkrila tatu, tretji pa je domov prinesel tri zlata peresa.
Ker pa si je kralj mislil, da mora biti ptica zelo lepa, je poslal svoje sinove, da jo poiščejo. Tisti, ki mu bo prinesel zlato ptico, bo postal kralj.
Prvi se je na pot odpravil najstarejši sin, saj si je zelo želel postati kralj. V gozdu je srečal medveda, ki je bil zelo lačen. Medved ga je prosil, če mu da nekaj hrane. Sin ga je zavrnil in ga nagnal, saj se je zbal, da bo hrane tudi zanj premalo. Medved pa mu je le dejal, da se mu bo še slabo godilo. In tako je tudi bilo. Padel je v roke roparjem, ki so mu vzeli vse. Milo jih je prosil, naj ga ohranijo pri življenju. V zameno za življenje, pa se jim je moral pridružiti in z njimi ropati.
Minilo je leto in dan, ko se je na pot odpravil drugi sin. Tudi njemu se je zgodilo enako, kot starejšemu sinu. Ker tudi drugega sina ni bilo domov, se je po letu dni na pot odpravil še najmlajši sin. Kralj mu ni dovolil, da odide na pot, ker se je bal, da se bo tudi njemu zgodilo podobno kot bratoma. Sin pa ga je prepričal, da se bo vrnil srečno.
Tudi najmlajši sin je na poti srečal medveda, ker pa je bil dobrega srca, je hrano delil z lačnim medvedom. Ker pa medved še ni imel dovolj, mu je sin dovolil, da poje tudi njegovega konja. V zahvalo ga je medved peljal, kamor si je želel. Pripeljal ga je do skale, v kateri so bile zlate ptice. Udaril je po skali z leskovo šibo in skala se je odprla. Zagledal je zlate ptice in vzel je najlepšo. Ker pa ni vzel prve ptice, kot mu je naročil medved, je zbudil stražarje. Ti pa so v zameno hoteli imeti najhitrejšega konja.
Ko je prišel do medveda, ga je medved peljal do druge skale, v kateri so bili konji. Z leskovo šibo jo je odprl in zagledal veliko konjev in si izbral najhitrejšega. Ker pa ni vzel prvega konja, kot mu je naročil medved, je zbudil stražarje. V zameno so zahtevali morsko deklico. Medved mu je spet pomagal, da je našel morsko deklico. Sin je prosil morsko deklico naj mu seže v roko za srečo. Ko mu je segla v roko si je mislil, ko bi bil zdaj pri konjih in kot bi migni, sta bila z morsko deklico pri konjih, nato pa še k pri pticah. Ko je zadnjič prijel morsko deklico za roko, si je zaželel, da bi bil pri medvedu.
In takoj je bil pred njim. Medved mu je rekel, da ima vse in da ga čaka sreča, vendar naj ne kupuje meso iz vislic.
Ko je sin odjezdil s svojo lepo morsko deklico, je prišel do mesta, kjer so obešali dva roparja. Kraljevi sin je prišel bližje in ju prepoznal, bila sta njegova dva brata. Rad bi ju rešil, ker ni vedel kako, je zato vprašal ljudi. Ti pa so mu rekli, da mora plačati še enkrat toliko, kolikor sta brata naropala.
Rešena brata sta hotela izvedeti, kdo jima je pomagal. Ko pa sta izvedela, da je bil to brat, sta se zbala, da bo vse povedal očetu. Zato sta ga pretepla. Nato sta vzela konja, morsko deklico in zlato ptico, ter odjezdila domov.
Vsi so se ju razveselili, vendar morska deklica od žalosti ni spregovorila besedice. Zlata ptica je povesila glavo in ni dala glasu od sebe. Konja pa so postavili v hlev in nikomur ni dovolil, da bi prišel k njemu.
Medved je našel najmlajšega sina, ki je ležal kot mrtev na cesti in ga ozdravil. Tako se je najmlajši sin ves raztrgan vrnil domov, kjer pa ga niso prepoznali.
Vprašal je po svojem konju, ko je prišel do njega, je konj veselo zarezgetal in se mu pustil božati. Ko je prišel do zlate ptice, je začela lepo peti. Nazadnje pa je šel še k morski deklici, ki ga je takoj prepoznala in ga objela. Šele zdaj je kralj spoznal svojega sina.
Starejša brata sta od strahu pobegnila. Najmlajši sin je dobil kraljestvo, se poročil z morsko deklico in dolgo sta srečno živela. Na grajskem vrtu jima je jablana vsako leto rodila zlata jabolka in zlata ptica jima je milo prepevala.
== Različice Zlate ptice ==
|
