Ivan Šišman: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: {{v delu}} {{Infobox Monarch | name =Ivan Šišman | title =Bolgarski car | image =200px | caption = | reign =17... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{Infobox Monarch
| name =Ivan Šišman
Vrstica 21 ⟶ 20:
| buried =
|}}
'''Ivan Šišman''' ([[bolgarščina|bolgarsko]]: Иван Шишман), cesar ([[car]]) tarnovskega dela [[Bolgarsko cesarstvo|
==Življenjepis==
Vrstica 29 ⟶ 28:
Po očetovi smrti na začetku leta [[1371]] je Ivan Šišman nasledil osrednji del [[Bolgarija|Bolgarije]] s prestolnico Tarnovo. Vidinski del cesarstva in [[Dobrudža]] (Dobrotica) sta bila popolnoma neodvisma. [[Vlaška]] je leta [[1371]] verjetno še priznavala suverenost Ivana Aleksandra, kar je razvidno iz zahtev za trgovska dovoljenja, med vojno leta [[1386]], v kateri je Ivan Šišman porazil in ubil [[Dan I.|Dana I. Vlaškega]], pa je bila najbrž že samostojna. Še istega leta je Ivan Šišman napadel novega dobruškega despota Ivanka, nečaka Dana I., vendar mu kljub temu, da je ubil Ivankove zaveznike, Dobrudže ni uspelo osvojiti.
[[Slika: Second Bulgarian Empire after 1371.png|left|200px|thumb|:Drugo bolgarsko cesarstvo po letu 1371]]
Vladanje Ivana Šišmana je neločljivo povezano s padcem Bolgarije pod oblast [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Kmalu po njegovem prihodu na prestol so združene sile srbskih plemičev pod poveljstvom kralja [[Vukašin Mrnjavčević|Vukašina Mrnjavčevića]] v bitki z osmanskimi Turki na [[Bitka na Marici|Marici]] [[26. september|26. septembra]] [[1371]] doživele hud poraz. Osmani so nato vdrli v Bolgarijo in Ivan Šišman je bil prisiljen priznati njihovo nadoblast. Svojo sestro Kero Tamaro je moral leta [[1373]] poročiti s sultanom [[Murat I.|Muratom I.]].
Vrstica 35 ⟶ 36:
Osmani so leta [[1389]] v [[bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskem polju]] kljub smrti sultana Murata I. porazili krščansko koalicijsko vojsko in zatem preusmerili svojo pozornost na Bolgarijo. Novi sultan [[Bajazid I.]] je leta [[1393]] nepričakovano napadel Bolgarijo in oblegal prestolnico Tarnovo. Ivan Šišman je pobegnil v Nikopol in obrambo mesta prepustil patriarhu Evtimiju. Po tromesečnem obleganju se je zaradi izdaje mesto [[17. julij]]a [[1393]] vdalo. Vdajo se pogosto jemlje kot konec Drugega bolgarskega cesarstva, čeprav sta jo tako Ivan Šišman kot Ivan Sracimir preživela.
[[Slika:Ivan-shishman-coin-cng_si.jpg|right|300px|thumb|Kovanec Ivana Šišmana]]
Ivan Šišman je nadaljeval svoje vladanje v Nikopolu kot osmanski vazal in morda računal na bližnjo protiosmansko [[križarske vojne|križarsko vojno]], ki jo je pripravljal [[Ogrska|ogrski]] kralj [[Sigismund Luksemburški]]. Sultan Bajazid I. je na povratku z neuspešnega vojnega pohoda proti vlaškemu vladarju [[Mircea I.|Mircei I.]] Ivana Šišmana [[3. junij]]a [[1395]] obglavil. Njegovo ozemlje je priključil svojemu cesarstvu, bolgarski cesarji v Vidinu pa so vladali še do leta [[1422]].
Vrstica 40 ⟶ 43:
Bolgarske [[legenda|legende]] in [[ljudska pesem|ljudske pesmi]] prikazujejo njegovo smrt kot junaško dejanje zadnjega bolgarskega cesarja, čeprav sta njegov polbrat Ivan Sracimir in njegov sin Konstantin II. njegovo smrt preživela. Ivan Šišman je bil zagotovo mnogo bolj energičen vladar kot Ivan Sracimir, vendar je za njegova junaštva v zgodovinskih virih bolj malo dokazov. V njih je prikazan kot omahljiv politik, katerega neprimerne odločitve so hitro pripeljale do izgube cesarstva in krute smrti. Ta presoja je seveda pristranska, saj razpad Drugega bolgarskega cesarstva ni bil posledica samo Šišmanovih dejanj.
==
Ivan Šišman je bil prvič poročen z Bolgarko Kiro Marijo, ki je umrla v zgodnjih 1380. letih. Drugič je bil poročen z Dragano Lazarević, hčerko srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja]] in Milice Nemanjić. V obeh zakonih je imel več otrok, med njimi:
* Aleksandra, ki je prestopil v islam in se preimenoval v Iskenderja. Umrl je leta [[1418]] kot guverner Smirne (sedaj Izmir).
* Fružina, ki je sodeloval v uporih in pohodih proti Osmanom. Umrl je na [[Ogrska|Ogrskem]] po letu [[1444]], verjetno leta [[1460]]. Fružin je imel sina Šišmana.
* [[Jožef II. Konstantinoplski|Jožefa]], ki je bil konstantinoplski [[patriarh]] ([[1416]]–[[1439]]) in vnet zagovornik ponovne združitve Vzodne in Zahodne cerkve. Umrl je na koncilu v [[Firence|Firencah]] leta [[1439]].
==Zanimivosti==
Po carju Ivanu Šišmanu se imenuje Shishman Peak na Livingstonovem otoku v Južnih Šetlandskih otokih na [[Antarktika|Antarktiki]].
==Viri==
* Andreev, Jordan; Ivan Lazarov; Plamen Pavlov: Koj koj e v srednovekovna Bǎlgarija. Sofija 1999. ISBN 954-402-047-0.
* Andreev, Jordan: Bǎlgarija prez vtorata četvǎrt na XIV vek. Veliko Tǎrnovo 1993.
* Andreev, Jordan; Zar Iwan Schischman (1371-1395) in Bǎlgarskite khanove i zare VII-XIV vek, Verlag „Petar Beron“, Sofija, 1998, str. 208-217, ISBN 954-402-034-9
* Božilov, Ivan: Familijata na Asenevci (1186–1460). Sofija 1985.
* Fine, Jr., John V.A.: The Late Medieval Balkans, Ann Arbor 1987. ISBN 0-472-08260-4.
* Podskalsky, Gerhard:Theologische Literatur des Mittelalters in Bulgarien und Serbien 815-1459. München 2000. ISBN 3-406-45024-5
==Zunanje povezave==
* [http://sitemaker.umich.edu/mladjov/files/bulgarian_rulers.pdf Podroben seznam bolgarskih vladarjev]
{{S-start}}
{{S-hou|Vladarska hiša Asen ||1350||1395}}
{{Succession box
| before=[[Ivan Aleksander]]
| title=Car Drugega bolgarskega cesarstva
| years=1371–1395<br>
| after= [[Ivan Sracimir]]
}}
{{s-end}}
▲{{bio-stub}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1350]]
[[Kategorija:Umrli leta 1395]]
| |||
