Redakcija: 20:35, 29. maj 2011 uredi Urbano~slwiki (pogovor \| prispevki) 49 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:00, 22. junij 2011 uredi razveljavi Hladnikm (pogovor \| prispevki) 8.582 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Stilistika''' ali nauk o slogu je poleg [[metrika\|metrike]] (meroslovja) in [[poetika\|poetike]] (nauka o vrstah in oblikah besedne umetnosti) poglavje [[literarna teorija\|literarne teorije]]. Popisuje in raziskuje sredstva umetniškega izražanja in njihovo umetniško funkcijo ter uči dobro pisati in govoriti. Umetnost je družbeni pojav. Znanost, ki raziskuje besedno umetnost ter jo posreduje človeku, se imenuje [[literarna teorija\|literarna teorija]]. [[Literarna teorija\|Literarna teorija]] obsega nauk o slogu ali '''stilistiko''', nauk o osnovah meroslovja ali [[metrika\|metriko]] in nauk o vrstah in oblikah besedne umetnosti ali [[poetika\|poetiko]]. ~~Nauk o slogu ali '''stilistika''' raziskuje sredstva umetniškega izražanja, njih smisel in umetniško funkcijo ter uči dobro pisati in govoriti.~~ __TOC__ Je področje jezikoslovja in literarne vede. Proučuje stil besedila, avtorja, jezikovnih zvrsti, žanrov, opravlja stilno analizo. Na Slovenskem so se s stilistiko ukvarjali (nekateri se še danes): [[Silva Trdina\|Silva Trdina]], [[Anton Ocvirk\|Anton Ocvirk]], [[Jože Toporišič\|Jože Toporišič]], [[Tomo Korošec\|Tomo Korošec]], [[Breda Pogorelec\|Breda Pogorelec]], [[Hermina Jug-Kranjec\|Hermina Jug-Kranjec]], [[Franc Zadravec\|Franc Zadravec]], [[Marko Stabej\|Marko Stabej]]. Današnja stilistika ima korenine v ruskem formalizmu in z njim povezani [[Praška šola\|Praški šoli]] v zgodnjem dvajsetem stoletju. Razvila se je v 2. polovici 19. stoletja. Sprva so bile na mestu stilistike [[retorika\|retorika]], [[poetika\|poetika]] in [[dialogika\|dialogika]] ([[Antika\|Antika]]). Predhodnica stilistike je bila tako v [[antična Grčija\|antični Grčiji]] kot pri [[stari Rimljani\|starih Rimljanih]] [[retorika\|retorika]]. Za domačo besedo [[slog\|slog]] uporabljamo mi in tudi mnogi jeziki tujko [[stil\|stil]]. Beseda izvira iz latinščine (stilus). Tam je prvotno pomenila priostreno leseno paličico, s katero so pisali [[stari Rimljani\|stari Rimljani]] na povoščene tablice. Na začetku je bil predmet stilistike pisani jezik. Govorjeni jezik je bil stvar [[retorika\|retorike]].▼ ▲JeStilistika je področje ~~jezikoslovja~~na meji med [[jezikoslovje\|jezikoslovjem]] in ~~literarne~~[[literarna veda\|literarno ~~vede~~vedo]]. Proučuje stil besedila, avtorja, jezikovnih zvrsti, žanrov, opravlja stilno analizo. Na Slovenskem so se s stilistiko ukvarjali (nekateri se še danes): [[Silva Trdina\|Silva Trdina]], [[Anton Ocvirk\|Anton Ocvirk]], [[Jože Toporišič\|Jože Toporišič]], [[Tomo Korošec\|Tomo Korošec]], [[Breda Pogorelec\|Breda Pogorelec]], [[Hermina Jug-Kranjec\|Hermina Jug-Kranjec]], [[Franc Zadravec\|Franc Zadravec]], [[Marko Stabej\|Marko Stabej]]. Današnja stilistika ima korenine v ruskem formalizmu in z njim povezani [[Praška šola\|Praški šoli]] v zgodnjem dvajsetem stoletju. Razvila se je v 2. polovici 19. stoletja. Sprva so bile na mestu stilistike [[retorika\|retorika]], [[poetika\|poetika]] in [[dialogika\|dialogika]] ([[Antika\|Antika]]). Predhodnica stilistike je bila tako v [[antična Grčija\|antični Grčiji]] kot pri [[stari Rimljani\|starih Rimljanih]] [[retorika\|retorika]]. Za domačo besedo [[slog\|slog]] uporabljamo mi in tudi mnogi jeziki tujko [[stil\|stil]]. Beseda izvira iz latinščine (stilus). Tam je prvotno pomenila priostreno leseno paličico, s katero so pisali [[stari Rimljani\|stari Rimljani]] na povoščene tablice. Na začetku je bil predmet stilistike pisani jezik. Govorjeni jezik je bil stvar [[retorika\|retorike]]. V širšem pomenu besede nam slog kot človekov življenjski slog predstavlja tisto notranjo silo, ki daje življenju zunanji videz. Kaže se v človekovemu govorjenju, njegovih kretnjah, njegovem načinu oblačenja itd. [[Slog\|Slog]] v ožjem pomenu besede ali umetniški slog pa predstavlja način izražanja z z barvo, z likom, z zvokom, z besedo. Torej stilistika ne označuje samo posameznih tekstov, ampak tudi množico značilnosti, ki so skupne vsem umetnostim kake dobe, vključno v literaturi. Vrstica 31 ⟶ 32: ==Literatura== ~~Korošec,~~ [[Tomo. ~~1998.~~Korošec]]: ''Stilistika slovenskega poročevalstva''. Ljubljana: Kmečki glas, 1992. {{COBISS\|ID=71312896}} [[Jože Toporišič,]]: ~~Jože. 1992~~Stilistika. ''Enciklopedija slovenskega ~~jezika~~jezika99. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. {{COBISS\|ID=24684032}} [[Silva Trdina]]. Stilistika. ''Besedna umetnost''. xxxx [[Leo Spitzer]]: xxxxx. ==Glej tudi== Vrstica 44 ⟶ 45: * [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] * [[računalniška stilistika]] (utemeljitelj [[John Burrows]]) [[Kategorija:Jezikoslovje]] [[Kategorija:Literarna teorija]] [[bn:শৈলীবিজ্ঞান (ভাষাবিজ্ঞান)]] [[be:Стылістыка]] [[bg:Стилистика]] [[ca:Estilística]] [[cs:Stylistika]] [[da:Stilistik]] [[de:Stilistik]] [[et:Stilistika]] [[es:Estilística]] [[eo:Stilistiko]] [[fr:Stylistique]] [[gl:Estilística]] [[hi:शैलीविज्ञान]] [[io:Stilistiko]] [[id:Stilistika]] [[it:Stilistica]] [[he:תורת הסגנון]] [[sw:Elimumitindo]] [[hu:Stilisztika]] [[mn:Найруулга зүй]] [[nl:Stilistiek]] [[ja:文体論]] [[pl:Stylistyka]] [[pt:Estilística]] [[ro:Stilistică]] [[ru:Стилистика (лингвистика)]] [[sk:Štylistika]] [[sh:Stilistika (lingvistika)]] [[fi:Stilistiikka]] [[sv:Stilistik]] [[uk:Стилістика]]

Stilistika: Razlika med redakcijama