Knjižna kultura: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KarmyS (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
Knjižna [[kultura|kultura]] je ena izmed faz v razvoju množičnih medijev. Je naslednica ustnega izročila, rokopisov in iznajdbe tiska ter predhodnica dobi elektronskih medijev.
 
S pojavom [[pisava|pisave]] se prekine obdobje ustnega prenašanja informacij, nato sledita iznajdba tiska in kasneje začetek elektronske dobe, ki revolucionira človeško kulturo in [[družba|družbo]].
==Gutenbergova doba==
 
NajvečjiVezana mejnikknjiga je obstajala že v času rokopisov, vendar knjižno kulturo reprezentira natisnjena knjiga; [[Johannes Gutenberg|Gutenbergova]] iznajdba [[tisk|tiska]] s premičnimi črkami, kije namreč zelo spodbudi,spodbudila povečaknjižno inprodukcijo. konecKultura koncevnatisnjene omogoči kulturne in kognitivne spremembe. Tiskana kulturaknjige, ki se je začela v sredini 15. stoletja, natančneje leta [[1445|1445]], prinese prevlado [[vizualna kultura|vizualnega]] nad slušnim in govorjenim. Ta prehod ne pomeni le prekinitve dotedanjih navad, temveč poudarja enotnost vizualnega z izkušnjo tiskane kulture, skupaj s slušno in ostalimi čutnimi zaznavami. Tehnologija tiskaTisk je spremenila naše zaznavne navade in usmerila čustvaprispeval k družbeni interakciji. Začetek tehnologije tiska v modernem [[Zahodni svet|zahodnem svetu]] prispevapojavu in omogoča veliko novih izstopajočih trendov, kot sorasti [[individualizem|individualizemindividualizma]], [[demokracija|demokracijademokracije]], [[protestantizem|protestantizemprotestantizma]], [[kapitalizem|kapitalizemkapitalizma]] in [[nacionalizem|nacionalizemnacionalizma]]. TiS trendiknjigo delujejoje kotpovezano načeloindividualno segmentacije delovanjaavtorstvo in funkcijustrezna vavtorska načelu vizualnegazakonodaja.
 
==Elektronska doba==
 
V zgodnjih šestdesetih letih [[20. stoletje|20. stoletja]] seknjižno konča obdobje vizualne, individualistične dobe,kulturo prične senadomeščati elektronska. soodvisnost, kjer želijo elektronskiElektronski [[občilo|mediji]] zamenjativ vizualno knjižno kulturo s slušno/govorjenovračajo kulturo. Taslušnega novain dobagovornega, ponovnozmanjšujejo odvrne človeštvo odpomen individualizma in fragmentarnostiusmerjajo kv skupinskiskupinsko identitetitvornost, ki je osnovaprepoznavna lastnost nove dobe. ToZa to novo družbenokomunikacijsko organizacijosituacijo imenujemose je uveljavil izraz [[globalna vas|globalna vas]]., Terminki jeima včasih negativno vrednoten, vendar je zanimivo proučevanje njegovih učinkovkonotacijo. SvetZamenjavo postajamedija [[računalnik|računalnik]], [[znanstvena fantastika|znanstvena fantastika]]. Kljub našemu prizadevanju za napredek zahodnega sveta v enotnosti in preudarnosti, nismo več pripravljeni sprejeti plemenskih posledic take enotnosti, kot jespremlja bilazaskrbljenost prizaradi kulturi»konca tiskaknjige«.
Moralna vrednost tehnološkega učinka dojemanja je stvar perspektive. Primer je nasprotje med precejšnjim preplahom in gnusom rasti količine knjig konec [[17. stoletje|17. stoletja]], danes obujeno z moderno zaskrbljenostjo o »koncu knjige«.
 
==''The Gutenberg Galaxy: The Making of Typografic Man''==
 
Jeje knjiga [[Marshall McLuhan|Marshalla McLuhana]], v kateri analizira učinkeposvečena [[množično občilo|množičnihmnožičnim medijevmedijem]], predvsem tiskatisku in njegoveganjegovemu vplivavplivu na [[evropska kultura|evropsko kulturo]] in človeškopopularizaciji zavest. Popularizira termintermina globalne vasi ter se navezuje na idejo množičnih komunikacij. [[knjiga|Knjiga]] se mu zdi kot [[mozaik|mozaik]], ki je sestavljen iz podatkov in citatov. sestavljena je iz petih poglavij: Uvod, The Gutenberg Galaxy, The Galaxy Reconfigured, Bibliografija in Kazalo opomb. Osrednji del je sestavljen iz 107 kratkih poglavij, tako velika zbirka kratkih poglavij daje vtis mozaika.
 
==Glej tudi==
Vrstica 18 ⟶ 17:
 
[[Kategorija: Kultura]]
[[Kategorija:Knjiga]]
[[Kategorija:Tisk]]