Wikipedija

Centralna biotehniška knjižnica in Osrednji specializirani informacijski center za biotehniko, Ljubljana: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vanjak (pogovor | prispevki)
57 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Centralna biotehniška knjižnica''' (dalje CBK) je osrednja visokošolska knjižnica in specializirani informacijsko- dokumentacijski center za biotehniške vede, ki deluje v sklopu Biotehniške fakultete (dalje BF) Univerze v Ljubljani.
 
'''Centralna biotehniška knjižnica''' (dalje CBK) je osrednja visokošolska knjižnica in specializirani informacijsko - dokumentacijski center za biotehniške vede, ki deluje v sklopu [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] (dalje BF) [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].
== ZGODOVINA CBK ==
CBK je nastala leta 1947 z ustanovitvijo Agronomske fakultete v Ljubljani, od leta 1960 se imenuje Biotehniška fakulteta. V svoj osnovni fond je pridobila knjižnično gradivo uglednih kmetijskih ustanov, zlasti Kmetijske zbornice, Kmetijske družbe (knjižnica te družbe je kot prva slovenska strokovna knjižnica delovala od leta 1820 do leta 1945), Republiškega ministrstva za kmetijstvo in Kmetijskega znanstvenega zavoda.
 
== Zgodovina CBK ==
Ob ustanavljanju novih oddelkov na fakulteti so nastajale nove področne knjižnice. Leta 1949 je bil ustanovljen gozdarski oddelek, leta 1956 veterinarski, leta 1960 pa biološki oddelke naravoslovne fakultete. Istega leta je bil ustanovljen tudi oddelek za živilsko tehnologijo. Ti oddelki niso prinesli ob ustanovitvi nobenega knjižnega fonda, ker so začeli na novo. Strokovne oziroma znanstvene knjižnice z njihovih področij (gozdarstvo in veterina) so obdržali ustrezni samostojni znanstveni zavodi. Knjižnico, ki jo je biološki oddelek imel prej na matični (filozofski fakulteti) je prenesel v knjižnico inštituta za biologijo pri univerzi. Tako se je iz nekdanje knjižnice agronomskega oddelka razvila centralna knjižnica biotehniške fakultete, ki je predstavljala matično knjižnico za omenjena znanstvena in strokovna področja ter je s knjižnim fondom (leta 1966 je imela 35.728 zvezkov in 503 tekoče časopise) bila ena največjih strokovnih knjižnic v Sloveniji. Knjižnica je poleg knjižnih nabav in redne bibliotečne obdelave knjižnega in periodičnega tiska opravljala tudi izposojevalno službo, ne samo za osebje in študente na fakulteti, temveč je bila odprta tudi za ostalo strokovno javnost. V letu 1966 je bilo 6490 obiskov z 9.388 izposojenimi knjigami in revijami. Od leta 1966 pa je knjižnica izvajala tudi zamenjavo in sicer razpošiljala je fakultetni Zbornik, v zamenjavo pa je prejete publikacije bibliotečno obdelovala.
CBK je nastala leta [[1947]] z ustanovitvijo Agronomske fakultete v [[Ljubljana|Ljubljani]], od leta [[1960]] se imenuje [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniška fakulteta]]. V svoj osnovni fond je pridobila knjižnično gradivo uglednih kmetijskih ustanov, zlasti Kmetijske zbornice, Kmetijske družbe (knjižnica te družbe je kot prva slovenska strokovna knjižnica delovala od leta [[1820]] do leta [[1945]]), Republiškega ministrstva za kmetijstvo in Kmetijskega znanstvenega zavoda.
 
Ob ustanavljanju novih oddelkov na fakulteti so nastajale nove področne [[knjižnica|knjižnice]]. Leta [[1949]] je bil ustanovljen gozdarski oddelek, leta [[1956]] veterinarski, leta [[1960]] pa biološki oddelke naravoslovne fakultete. Istega leta je bil ustanovljen tudi oddelek za živilsko tehnologijo. Ti oddelki niso prinesli ob ustanovitvi nobenega knjižnega fonda, ker so začeli na novo. Strokovne oziroma znanstvene knjižnice z njihovih področij ([[gozdarstvo]] in veterina) so obdržali ustrezni samostojni znanstveni zavodi. Knjižnico, ki jo je biološki oddelek imel prej na matični ([[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]]) je prenesel v knjižnico inštituta za biologijo pri univerzi. Tako se je iz nekdanje knjižnice agronomskega oddelka razvila centralna knjižnica biotehniške fakultete, ki je predstavljala matično knjižnico za omenjena znanstvena in strokovna področja ter je s knjižnim fondom (leta 1966 je imela 35.728 zvezkov in 503 tekoče časopise) bila ena največjih strokovnih knjižnic v [[Slovenija|Sloveniji]]. Knjižnica je poleg knjižnih nabav in redne bibliotečne obdelave knjižnega in periodičnega tiska opravljala tudi izposojevalno službo, ne samo za osebje in študente na fakulteti, temveč je bila odprta tudi za ostalo strokovno javnost. V letu [[1966]] je bilo 6490 obiskov z 9.388 izposojenimi knjigami in revijami. Od leta [[1966]] pa je knjižnica izvajala tudi zamenjavo in sicer razpošiljala je fakultetni Zbornik, v zamenjavo pa je prejete publikacije bibliotečno obdelovala.
V okviru Centralne biotehniške knjižnice je bil leta 1994 ustanovljen Slovenski nacionalni center AGRIS (Agricultural Research Information System); leta 1995 pa je postala članica mednarodnega omrežja kmetijskih knjižnic AGLINET (Agricultural Libraries Network). Center AGRIS računalniško sintetizira slovenske biotehniške strokovne in znanstvene dokumente za njihovo bibliografsko dostopnost prek svetovnega spleta idr. mednarodnih posrednikov, od leta 1999 pa v njegovem okviru nastaja tudi slovenski spletni informacijski sistem za kmetijstvo AgroWeb Slovenija.
 
V okviru Centralne biotehniške knjižnice je bil leta [[1994]] ustanovljen Slovenski nacionalni center AGRIS (Agricultural Research Information System); leta [[1995]] pa je postala članica mednarodnega omrežja kmetijskih knjižnic AGLINET (Agricultural Libraries Network). Center AGRIS računalniško sintetizira slovenske biotehniške strokovne in znanstvene dokumente za njihovo bibliografsko dostopnost prek svetovnega spleta idr. mednarodnih posrednikov, od leta [[1999]] pa v njegovem okviru nastaja tudi slovenski spletni informacijski sistem za kmetijstvo AgroWeb Slovenija.
== NALOGE CENTRALNE BIOTEHNIŠKE KNJIŽNICE IN OSIC-A ZA BIOTEHNIKO ==
 
== Naloge Centralne biotehniške knjižnice in OSIC-a za biotehniko ==
Naloge Centralne biotehniške knjižnice in OSIC-a za biotehniko:<br />
• *Pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, [[informacija|informacij]] in pri uporabi [[knjižnica|knjižnice]].<br />
• *Hranjenje referenčnega gradiva, osnovne znanstvene literature s področja biotehnike in hranjenje [[literatura|literature]] o knjižničarstvu in informacijski znanosti.<br />
• *Hranjenje magistrskih in doktorskih nalog [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] ter doktorske disertacije s področja [[kmetijstvo|kmetijstva]] s področja celotne [[Jugoslavija|Jugoslavije]] (do leta [[1990]]).<br />
• *Posredovanje strokovnih in znanstvenih informacij dosegljivih preko podatkovnih zbirk s področja [[kmetijstvo|kmetijstva]] (AGRIS, CAB Abstracts, FSTA) in preko portalov elektronskih revij. Uvajanje in [[izobraževanje]] uporabnikov.<br />
• *Izposoja knjižničnega gradiva in medknjižnična izposoja.<br />
• *Nakup in obdelava knjižničnega gradiva.<br />
• *Koordinacija med oddelčnimi knjižnicami [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]]:<br />
- skupna priprava poročil za [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniško fakulteto]],<br />
- skupna priprava poročil in programa dela za [[Univerza v Ljubljani|Univerzo v Ljubljani]],<br />
- skupna prijava na razpis za tujo literaturo pri ARRS,<br />
- koordinacija priprave in objave diplomskih nalog v elektronski obliki na [[Digitalna knjižnica|Digitalni knjižnici]] BF (http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si),<br />
- koordinacija nabave elektronskih virov na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]] v povezavi z ostalimi knjižnicami [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]],<br />
- skupna nabava (priprava javnega naročila) tujih [[serijska publikacija|serijskih publikacij]].<br />
• *Vodenje [[konzorcij|konzorcija]] za področje biotehnike, v katerem sodelujejo [[Univerza v Ljubljani]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniška fakulteta]] in [[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|Veterinarska fakulteta]]), [[Univerza v Mariboru]] ([[Univerzitetna knjižnica Maribor]]), [[Univerza v Novi Gorici]], [[Univerza na Primorskem]], [[Kmetijski inštitut Slovenije]], Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo [[Slovenija|Slovenije]], [[Kmetijsko gozdarski zavod Maribor]] in Biotehniški center Naklo. V sklopu [[konzorcij|konzorcija]] se vrši nakup dostopa do mednarodnih podatkovnih zbirk CAB in FSTA. [[Konzorcij]] je bil ustanovljen konec leta [[2003]], v tem času je organizirala dve informacijski delavnici s tujimi predavatelji, ki so udeležence seznanili z mednarodno platformo OVID: delavnica CAB in delavnica FSTA.<br />
• *OSIC za biotehniko:<br />
Sodelovanje pri izvajanju kategorizacije znanstvenih objav na osnovi Navodil za delo Osrednjih specializiranih informacijskih centrov in smernic Komisije [[SAZU]] v okviru OSIC-a za biotehniko: odgovorna oseba pri izvajanju kategorizacije znanstvenih objav.<br />
• *Aktivno sodelovanje pri razvoju enotnega splošnega kontroliranega [[slovar|slovarja]] za sistem [[COBISS|COBISS.SI]]: področje za biotehniko.<br />
• *Aktivno sodelovanje in informiranje študentov na Študentski areni v sklopu [[knjižnica|knjižnic]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].<br />
• *Sodelovanje pri gradnji spletnega sistem AgroWeb [[Slovenija]] po mednarodni metodologiji v sodelovanju s FAO SEUR (FAO Subregional Office for Central and Eastern Europe). AgroWeb (http://www.agroweb.bf.uni-lj.si/) omogoča spletno zbiranje in organiziranje vseh vrst slovenskih biotehniških/kmetijskih informacij vključno z lastno proizvodnjo informacij. Pri vzdrževanju in urejanju ter pripravljanju novosti intenzivno sodelujejo tri osebe: mag. K. Stopar, mag. S. Juvan in dr. T. Bartol.<br />
• *Vnos bibliografskih podatkov v mednarodno podatkovno zbirko AGRIS: elektronska obdelava in prenos slovenskih biotehniških bibliografskih podatkov v mednarodno bibliografsko zbirko AGRIS/WAICENT.
AGRIS (International Bibliographic Information System for the Agricultural Sciences and Technology) se gradi kooperativno pod okriljem FAO pri Združenih narodih. Začeli so jo graditi leta 1975 in pri gradnji sodeluje 25 regionalnih in mednarodnih centrov ter 150 pooblaščenih nacionalnih centrov. Vsak od sodelujočih centrov prispeva podatke o literaturi iz svoje države. Obsega okrog 2.500.000 zapisov z letnim prirastom okrog 150.000 zapisov. Večina zapisov vključuje tudi izvlečke.<br />
Slovenija se je aktivno vključila v mednarodni informacijski sitem AGRIS v začetku leta [[1994]]. To delo je ob pooblastilu MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano) prevzel Specializirani INDOK center za biotehniko pri Biotehniški fakulteti. Namen tega informacijskega sistema je omogočiti hitro mednarodno izmenjavo znanstvenih in strokovnih informacij z vseh področij biotehnike oziroma [[kmetijstvo|kmetijstva]]. To zajema rastlinsko in živalsko proizvodnjo, zdravstveno varstvo [[rastline|rastlin]] in [[živali]], tehnologijo spravila pridelkov, [[gozdarstvo]], lesarstvo, ribištvo, kmetijski inženiring, problematiko naravnih virov in okolja v povezavi s kmetijstvom, prehrano živali in ljudi, agrarno ekonomiko, ruralni razvoj, kmetijsko administracijo, zakonodajo, informatiko, izobraževanje in svetovalne dejavnosti.<br />
Center AGRIS zbira vse tiste domače biotehniške dokumente oziroma publikacije, ki so zanimive za mednarodno predstavitev. Center dokumente vsebinsko indeksira v angleškem jeziku in sintetizira v računalniško bibliografsko obliko, ki jo predvideva AGRIS. Pri tem zajame tudi avtorski izvleček v [[angleščina|angleščini]]. Med slovenskimi referencami je velika večina člankov iz revij oziroma prispevkov iz kongresnih publikacij.<br />
• *Priprava predstavitvene zloženke knjižnic BF (oktober [[2001]], september [[2004]], september [[2010]]) in priprava zloženke "Podatkovne zbirke, elektronske revije, elektronske knjige in pomembnejši internetni naslovi - Iščeš literaturo za diplomsko (seminarsko) nalogo?" (junij, 2004).<br />
• *Mentorstvo študentom [[bibliotekarstvo|bibliotekarstva]]: leta [[2007]] in [[2008]] je bila mag. S. Juvan mentorica študentkama bibliotekartsva[[bibliotekarstvo|bibliotekarstva]], ki sta na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]] opravljali obvezno študentsko prakso v obsegu 40 ur.<br />
• *Sodelovanje pri izgradnji geslovnika kmetijskih [[rastline|rastlin]] in [[živali]] (Agrotezaver – Agrothesaurus: (http://www.agroweb.bf.uni-lj.si/geslovnik.htm).<br />
• *Priprava statističnih poročil za [[NUK]]: Meritve o delu slovenskih [[knjižnica|knjižnic]].<br />
• *Vnos bibliografij raziskovalcev Inštituta za [[hmeljarstvo v Sloveniji|hmeljarstvo]] in pivovarstvo [[Slovenija|Slovenije]] (IHPS) v sistem [[COBISS|Cobiss]] ter urejanje podatkov o tujih revijah za [[knjižnica|knjižnico]] IHPS v sistemu [[COBISS|Cobiss]].<br />
• *Zamenjava Acte agriculturae Slovenica: pošiljanje revije na 14 domačih in 160 tujih naslovov.
 
== GRADIVOGradivo, ZBIRKEzbirke INin UREDITEVureditev ==
Knjižnica hrani gradivo s širšega področja biotehniških ved, knjižnični fond obsega preko 3.500 enot knjižnega gradiva, od tega posebne zbirke gradiva: doktorske disertacije, magistrske naloge, specialistična in diplomska dela (nostrifikacije), ter [[serijska publikacija|serijske publikacije]] (letni prirast je okrog 140 enot).<br />
Knjižnica je vključena v vzajemni knjižnično bibliografski sistem [[COBISS|Cobiss]] od leta [[1993]], vrši pa tudi medknjižnično zamenjavo revije Acta agriculturae Slovenica s 180 naslovniki. V zameno prejema okrog 180 naslovov [[serijska publikacija|serijskih publikacij]], od tega je večina tujih.
Nakup znanstvene literature in baz podatkov sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
 
== Uporabniki in izposoja gradiva ==
== ODDELKI KNJIŽNIČNEGA - INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA BIOTEHNIŠKI FAKULTETI ==
Knjižnično gradivo je namenjeno predvsem študentom, pedagoškim delavcem, raziskovalcem in sodelavcem fakultete, prav tako tudi zunanjim institucijam. Uporabniki CBK lahko gradivo, ki mu bo potekel rok izposoje, podaljšajo, če ga medtem ni rezerviral drug uporabnik. Gradivo je torej možno podaljšati ob obisku v knjižnici, po telefonu 01 320 3043, po el. pošti cbk@bf.uni-lj.si, po spletni storitvi Moja knjižnica ali s telefonskim odzivnikom prek storitve Bibliofon.
 
== Oddelki knjižničnega - informacijskega sistema na BF ==
Knjižnični – informacijski sistem Biotehniške fakultete sestavlja sedem knjižnic. Poleg Centralne biotehniške knjižnice in Osrednjega specializiranega informacijskega centra za biotehniko, je še šest oddelčnih knjižnic in sicer:<br />
• *Knjižnica in INDOK Oddelka za agronomijo<br />
• *Knjižnica in INDOK Oddelka za lesarstvo<br />
• *Knjižnica Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije<br />
• *Knjižnica in INDOK Oddelka za biologijo in Nacionalni inštitut za biologijo<br />
• *Knjižnica in INDOK Oddelka za živilstvo<br />
• *Knjižnica in INDOK Oddelka za zootehniko<br />
Koordinacijsko jih povezujejo Centralna biotehniška knjižnica in OSIC za biotehniko.{{}}
 
=== Knjižnica in INDOK Oddelka za agronomijo ===
Naslov: Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija<br />
Telefon: izposoja: 01 320 3163, splošne informacije: 01 320 3107, INDOK: 01 320 3160<br />
Spletna stran: http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/knjiznica-odd-za-agronomijo/<br />
El. pošta: izposojabfagr@bf.uni-lj.si<br />
SI-50691<br />
 
Knjižnica Oddelka za agronomijo je ena izmed naslednic Centralne biotehniške knjižnice in deluje samostojno od leta [[1979]]. Knjižnica razpolaga z več kot 61.000 enotami knjižničnega gradiva: monografske publikacije in serijske publikacije. Velik del fonda predstavlja zbirka diplomskih nalog od ustanovitve fakultete pa do danes. 90% fonda je računalniško obdelanega. Velik del je tudi prenesen v vzajemni računalniški katalog [[COBISS|Cobiss]]. Študentje imajo v čitalnici na voljo več računalnikov za iskanje po informacijskih virih.<br />
== Glej tudi ==
INDOK Oddelka za agronomijo zagotavlja informacijske storitve zaposlenim in študentom Oddelka za agronomijo in Oddelka za krajinsko arhitekturo. V sistemu Cobiss tekoče vzdržuje bibliografije omenjenih dveh oddelkov, v Cobiss pa v celoti vključuje tudi znanstveno revijo Acta agriculturae Slovenica, ki jo izdaja Oddelek za agronomijo. Skrbi za pregled oblikovne primernosti in dokumentacijske opremljenosti zaključnih del, ki nastajajo na omenjenih oddelkih, kot so diplome, magisteriji in doktorati. Aktivno sodelujejo pri projektu AgroWeb, ki je slovenski spletni informacijski sistem za kmetijstvo in s kmetijstvom povezana področja. Nastaja v mednarodnem sodelovanju z organizacijo FAO SEUR (FAO Subregional Office for Central and Eastern Europe). Zasnovan je kot spletni iskalnik, katalog, kazalo oziroma indeks. Sistem omogoča tudi povezave do tujih spletnih strani.
[[Seznam visokošolskih knjižnic v Sloveniji]]<br />
[[Zveza bibliotekarskih društev Slovenije]]<br />
[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]<br />
[[Knjižnica]]
 
=== Knjižnica in INDOK Oddelka za lesarstvo ===
Naslov: Rožna dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana, Slovenija<br />
Telefon: INDOK: 01 320 3606, knjižnica: 01 320 3607<br />
Telefaks: 01 25 72 297<br />
Spletna stran: http://les.bf.uni-lj.si/o-oddleku/organiziranost/knjiznica/osnovni-podatki/<br />
El. pošta: knjiznicalesarstvo@bf.uni-lj.si<br />
SI-50692<br />
 
INDOK služba in knjižnica Oddelka za lesarstvo BF je bila ustanovljena leta 1978. Kot visokošolska knjižnica služi pedagoškemu in raziskovalnemu delu na oddelku. Z literaturo za področje lesarstva je na voljo tudi drugim uporabnikom.
== Viri in literatura ==
Knjižni fond obsega 18.000 enot knjižnega gradiva, od tega 4.000 enot periodičnih publikacij. Knjižnica se je leta 1993 vključila v sistem Cobiss s katalogom tujih revij, leta 1996 pa z bibliografijo.
Biološka knjižnica in INDOK dejavnost. (2011). Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo. Pridobljeno 27.4.2011, s spletnega naslova http://www.nib.si/index.php/knjiznica.html
 
=== Knjižnica Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (dalje BFGO), Gozdarski inštitut Slovenije (dalje GIS) in Zavod za gozdove Slovenije ===
Centralna biotehniška knjižnica in OSIC za biotehniko. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 26.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/cbk/
Naslov: Večna pot 2 in 83, 1000 Ljubljana, Slovenija<br />
Telefon: enota BFGO: 01 320 3546, enota GIS: 01 200 7843<br />
Telefaks: 01 257 3589<br />
Spletna stran: www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/knjiznica<br />
El. pošta: gozdarska.knjiznica(at)gozdis.si<br />
Medknjižnična izposoja: illgis(at)gozdis.si<br />
SI-50109<br />
 
Gozdarska knjižnica deluje v okviri treh ustanov: Gozdarskega inštituta Slovenije, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (na teh dveh lokacijah knjižnica tudi deluje) in Zavoda za gozdove Slovenije.
Enciklopedija Slovenije. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga
Začetki Gozdarske knjižnice segajo v leto 1948, ko je Gozdarski inštitut z ministrskim odlokom prevzel resorno knjižnico Ministrstva za gozdarstvo LR Slovenije. Ustanovljena je bila centralna znanstvena knjižnica gozdarske in lesne stroke. Knjižni fond knjižnice je v prvih petih letih obstoja vseboval: knjižni fond gozdarskega odseka bivše Banske uprave v Ljubljani, knjige bivše Kmetijske zbornice, del knjižničnega fonda bivšega Slovenskega gozdarskega društva, knjižno zbirko bivše Gozdne direkcije v Ljubljani, Začasne državne uprave razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, knjižno zbirko bivšega gozdarskega referata Okrajnega glavarstva v Ljubljani ter nekaj manjših zasebnih zbirk.<br />
Gradivo je obsegalo 2.474 knjig in 37 letnikov revij, ter je bilo v večini starejše in napisano v nemškem jeziku.
Gozdarska knjižnica je visokošolska in specialna knjižnica, ki sistematično zbira, obdeluje in hrani vso slovensko literaturo s področja gozdarstva. Za potrebe študentov in raziskovalcev v svojo zbirko uvršča gradivo iz področij gozdarstva, gojenja gozdov, pridobivanja lesa, ekologije, gozdne fitocenologije, sonaravnega gospodarjenje z gozdovi, entomologije, mikologije, pedologije, hudourništva, obnovljivih naravnih virov, ohranjanja naravnega okolja, ekologije in ekologije krajine, strokovnega dela v gozdarski operativi, ergonomije (v gozdarstvu), ekonomije (v gozdarstvu), geodezije, botanike, zoologije in statistike (v gozdarstvu). Knjižnica zagotavlja informacijske in knjižnične storitve z gozdarskega področja zaposlenim in študentom na institucijah ustanoviteljic ter drugi zainteresirani javnosti. Storitve knjižnice temeljijo na strokovnosti, kakovosti in sodobni tehnologiji.
 
Že od začetka delovanje se knjižnica povezuje s sorodnimi domačimi in tujimi institucijami, s katerimi izmenjuje strokovne in znanstvene publikacije, sodeluje z domačimi in tujimi založbami, preko katerih pridobiva pomembne informacije o domači in svetovni literaturi s področij gozdarskih znanosti.
Knjižnice in INDOK Odd. za agronomijo. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 25.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/knjiznica-odd-za-agronomijo/
 
Knjižnica ima tri knjižnične kataloge. Od leta 1948 do leta 1997 uporabljajo klasični listkovni katalog (abecedno - imenski). Uporabljajo tudi klasični sistemski katalog (GDK- gozdarska decimalna klasifikacija). Od leta 1997 pa so polnopravni člani vzajemnega računalniškega kataloga Cobiss.
Knjižnica in INDOK Oddelka za živilstvo. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. pridobljeno 28.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/knjiznica-odd-za-zivilstvo/
Knjižnična zbirka (decembra 2009) obsega 23.978 monografij, 3.314 posebnega strokovnega gradiva (diplomske in magistrske naloge, doktorske disertacije, eleborati, poročila), 319 enot neknjižnega gradiva, 131 naročenih naslovov in 12.495 serijskih publikacij. Zbirka torej skupaj obsega 40.106 enot gradiva.
 
Knjižnica pa hrani tudi neprecenljive vire s področja slovenskega gozdarstva. Najstarejša knjiga, katero hrani gozdarska knjižnica je iz leta 1768 in je pisana v nemškem jeziku.
Koler - Povh T. (1997). Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost nekoč in danes. Letna poročila Gozdarske knjižnice in INDOK dejavnosti. V: Znanje za gozd : zbornik ob 50. obletnici obstoja in delovanja Gozdarskega inštituta Slovenije. (str. 433-448). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije
Njen naslov je: Heinrich Christian von Brocke: Wahre Gründe der physicalischen und experimental allgemeinen Forstwirtschaft. Leipzieg, 1768.
 
Najstarejše knjižna zbirka je izhajala na Dunaju v letih 1848 do 1898. Pisana je prav tako v nemškem jeziku.
Oddelek za lesarstvo. (2006). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 27.4.2011, s spletnega naslova http://les.bf.uni-lj.si/o-oddleku/organiziranost/knjiznica/osnovni-podatki/
Naslov zbirke: Oesterreichische Land- und Forstwirtschaft I-IV. Wien 1848-1898.
 
Najstarejši v slovenščini pisani gozdarski knjigi pa sta iz leta 1869.
Ogrin, D. (1967). 20 let knjižnice biotehniške fakultete. V: Spominski zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 1947-1967 (str. 75-77). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
• SCHEYER, Mavricij, iz nemščine prevedel Ivan Tomšič. Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom. Ljubljana : Jožef Moškrič, 1869.
• Zenker J., iz nemščine prevedel Ivan Tomšič Janez Zalokar. Kmetijske table XIII. Raba gozda. Dunaj, 1869.
 
Najstarejši časopis je iz leta 1846: Allgemeine Forst- und Jagdzeitung, zwoelfte Jahrgang.
Poročilo za leto 2010. (2011). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 26.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.unilj.si/fileadmin/users/1/dekanat/porocila/porocilo_2010.pdf
Zgodovinsko pomemben naslov je tudi Mitteilungen des krainisch-küstenlaendischen Forstverein = Izvestja Kranjsko-primorskega gozdarskega društva). Izvestja so se tiskala od 1876 do 1914 v Trstu, vseh 32 letnikov pa je hrani Gozdarska knjižnica.
Gozdarska knjižnica hrani celotno zbirko Šumarskega lista ki izhaja od leta 1877 dalje.
 
=== Knjižnica in INDOK Oddelka za biologijo in Nacionalni inštitut za biologijo ===
Več o Gozdarski knjižnici. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 25.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/knjiznica-odd-za-gozdarstvo/pravila-knjiznice/vec-o-gozdarski-knjiznici/
Naslov: Večna pot 111, 1000 Ljubljana, Slovenija<br />
Telefon: 01 320 33 06<br />
Telefaks: 01 257 33 90, 01 241 29 80<br />
Spletna stran: http://www.nib.si/index.php/knjiznica.html<br />
El. pošta: bioloska.knjiznica@bf.uni-lj.si<br />
SI-5001<br />
 
Biološka knjižnica je knjižnica Nacionalnega inštituta za biologijo in Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Delujejo kot specialna in visokošolska knjižnica.<br />
Njihovi začetki segajo v leto 1919, ko sta bila formalno ustanovljena Botanični in Zoološki inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. Profesor Jovan Hadži je v tem času pričel sistematično zbirati literaturo s področja biologije.
Danes se knjižnica razprostira na dveh lokacijah (v stavbi Biološkega središča v Ljubljani in dislocirani enoti na Morski biološki postaji Piran) in na 595 kvadratnih metrih, ponuja 67 čitalniških mest in osem računalnikov z dostopom do interneta.
Njihov fond vsebuje preko 42.800 knjig, 2.650 doktorskih, magistrskih in diplomskih del ter 304 tekoče naročenih naslovov serijskih publikacij, ki jih deloma nabavljajo s finančno pomočjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
 
=== Knjižnica in INDOK Oddelka za živilstvo ===
Naslov: Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija<br />
Telefon: INDOK: 01 320 37 27, izposoja: 01 320 37 07<br />
Spletna stran: http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/knjiznica-odd-za-zivilstvo/<br />
El. pošta: ivica.hocevar@bf.uni-lj.si<br />
SI-50694<br />
 
Knjižnica in INDOK Oddelka za živilstvo je bila ustanovljena leta 1979, ima 45.000 knjižnih enot, prejema letno 150 revij (110 tujih in 40 domačih). Od leta 1994 pa so polnopravni člani sistema Cobiss.
 
=== Knjižnica in INDOK Oddelka za zootehniko ===
Naslov: Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija<br />
Telefon: 01 320 3842<br />
Spletna stran: http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/knjiznica-odd-za-zootehniko/<br />
El. naslov: knjiznica@bf.uni-lj.si<br />
SI-50693<br />
 
Čas izposoje učbenikov in knjig je en mesec, možno je podaljšanje za en mesec. Izposojeno gradivo je potrebno podaljšati pred iztekom roka izposoje. Gradivo lahko tudi rezervirate (čas rezervacije je 3 delovne dni). Za znanstvene in strokovne knjige, ki se nahajajo pri naročnikih je čas izposoje 14 dni, brez možnosti podaljšanja oz. v skladu z dogovorom z naročnikom knjige. Revij, diplom, magisterijev in doktoratov ne posojajo na dom, temveč samo v čitalnico oz. za potrebe fotokopiranja (v skladu z avtorskimi pravicami).<br />
Z letom 2005 so začeli poskusno objavljati diplome v polnem tekstu na spletu.
 
== Glej tudi ==
*[[Seznam visokošolskih knjižnic v Sloveniji]]<br />
*[[Zveza bibliotekarskih društev Slovenije]]<br />
*[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]<br />
*[[Knjižnica]]
 
== Viri in literatura ==
*Biološka knjižnica in INDOK dejavnost. (2011). Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo. Pridobljeno 27.4.2011, s spletnega naslova http://www.nib.si/index.php/knjiznica.html
*Centralna biotehniška knjižnica in OSIC za biotehniko. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 26.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/cbk/
*Enciklopedija Slovenije. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga
*Knjižnice in INDOK Odd. za agronomijo. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 25.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/knjiznica-odd-za-agronomijo/
*Knjižnica in INDOK Oddelka za živilstvo. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. pridobljeno 28.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/knjiznica-odd-za-zivilstvo/
*Koler - Povh T. (1997). Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost nekoč in danes. Letna poročila Gozdarske knjižnice in INDOK dejavnosti. V: Znanje za gozd : zbornik ob 50. obletnici obstoja in delovanja Gozdarskega inštituta Slovenije. (str. 433-448). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije
*Oddelek za lesarstvo. (2006). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 27.4.2011, s spletnega naslova http://les.bf.uni-lj.si/o-oddleku/organiziranost/knjiznica/osnovni-podatki/
*Ogrin, D. (1967). 20 let knjižnice biotehniške fakultete. V: Spominski zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 1947-1967 (str. 75-77). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
*Poročilo za leto 2010. (2011). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 26.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.unilj.si/fileadmin/users/1/dekanat/porocila/porocilo_2010.pdf
*Več o Gozdarski knjižnici. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 25.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/knjiznica-odd-za-gozdarstvo/pravila-knjiznice/vec-o-gozdarski-knjiznici/
 
== Zunanje povezave ==
*[http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/cbk/: Centralna biotehniška knjižnica in OSIP za biotehniko]<br />
*[http://www.nib.si/index.php/knjiznica.html Biološka knjižnica]<br />
*[http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/knjiznica-odd-za-agronomijo.html Knjižnica in INDOK Oddelka za agronomijo]<br />
*[http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/knjiznica Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost]<br />
*[http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/knjiznica-odd-za-lesarstvo.html Knjižnica in INDOK Oddelka za lesarstvo]<br />
*[http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/knjiznica-odd-za-zootehniko.html Knjižnica in INDOK Oddelka za zootehniko]<br />
*[http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/knjiznica-odd-za-zivilstvo.html Knjižnica in INDOK Oddelka za živilstvo]<br />
*[http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si Digitalna knjižnica]<br />
*[http://www.bf.uni-lj.si/ Biotehniška fakulteta]
 
 
 
 
 
{{škrbina}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Centralna_biotehniška_knjižnica_in_Osrednji_specializirani_informacijski_center_za_biotehniko,_Ljubljana«