Redakcija: 16:47, 16. maj 2011 (uredi) Tong (pogovor \| prispevki) m (slog) ← Prejšnje urejanje		Redakcija: 21:43, 15. junij 2011 (uredi) (razveljavi) Tong (pogovor \| prispevki) (slog) Novejše urejanje →
'''Jožef Košič''' ([[madžarski jezik\|madžarsko]] ''Kossics József'') župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * [[9. oktober]] [[1788]], [[Bogojina]]; † [[26. december]] [[1867]], [[Gornji Senik]]. Njegov oče, ~~starejši~~ Jožef Košič starejši, je bil učitelj iz [[Varaždin]]a. Njegova mati, Ana Kregar, nižja plemkinja iz [[Ivanci\|Ivancev]]. [[Slika:Кошичeви грoб.jpg\|thumb\|right\|200px\|Košičev grob na [[Gornji Senik\|seniškem]] pokopališču.]] [[Slika:Kossics táblája a templom falán.jpg\|thumb\|right\|185px\|Spominska tabla]] V mladih letih je bival pri [[Adam Ivanoci\|Adamu Ivanociju]] v [[Beltinci]]h. Na gimnazijo je hodil v [[Kőszeg]]u in [[Sombotel]]u. Kot duhovnik je bil posvečen leta [[1811]]. Kaplanoval je v [[Beltinci]]h, v [[Turnišče\|Turnišču]], [[Rogašovci]]h, in [[Sveti Jurij, Rogašovci\|Svetem Juriju]]. Na [[Gornji Senik\|Gornjem Seniku]] je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta [[1816]] do ~~leta [[~~1829]] župnik v [[Dolnji Senik\|Dolnjem Seniku]]. Košič je avtor pokrajinske monografije ''O vendskih-totih na Madžarskem'' (''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'' [[1824]]-~~[[1828\|~~28]]).<br> Svojo prvo razpravo je Košič napisal v [[Madžarščina\|madžarščini]]: ''Ali so na Madžarskem Vandali?'' (''Vannak e Magyar Országban Vandalusok?''). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na [[Madžarska\|Madžarskem]] potomci Vandalov.<br> „''O vendskih-totih na Madžarskekem''” je naprej objavil anonimno v časopisu ''Kedveskedő'' (''„Dobrikav”''), na [[Dunaj]]u, leta [[1824]]. Spis je ponatisnil [[János Csaplovics]] pod svojim imenom v peštanski reviji ''Tudmányos gyűjtemény'' (''Zbirka znanosti'') leta [[1828]]. Leta [[1829]] pa ga je objavil v [[Nemščina\|nemškem prevodu]]. V [[Slovenščina\|slovenščino]] je prevedel [[Madžarščina\|madžarsko]] slovnico ([[1833]]). Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje\|Prekmurja]].<br> ==Dela== * A Magyar Országi Vendus-Tótokról, [[1824]]-~~[[1828\|~~28]]. * [[Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke\|Krátki Návuk Vogrszkoga Jezika za Zacsetnike]], [[1833]]. * [[Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa]], [[1843]]. * [[Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov\|Sztarine 'seleznih ino Szalaszkih Szlovencov]], [[1845]]. * [[Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov]], [[1845]]-~~[[1848\|~~48]]. * [[Zgodbe vogerszkoga králesztva]], [[1848]]. * Jezus moje pozselenye, [[1851]]. {{Prekmurščina}} {{Jožef Košič}} == Viri == * Marija Kozar, ''Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem'', Monošter-Szombathely, [[1996]]. * Francek Mukič in Marija Kozar, ''Slovensko Porabje'', Celje, [[1982]]. * Jože Vugrinec, "Jubilejni Košičevi dnevi", v ''Slovenski koledar'', [[2004]]. == Glej tudi ==

Jožef Košič: Razlika med redakcijama

Jožef Košič (uredi)

Redakcija: 21:43, 15. junij 2011