Redakcija: 12:57, 31. maj 2011 uredi 188.196.54.181 (pogovor) Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:29, 14. junij 2011 uredi razveljavi Dr. tejtej (pogovor \| prispevki) 432 urejanj značilnosti pasme, predelana zgodovina Lipice, rodovi kobil Novejše urejanje →
Vrstica 16: [[Slika:Lipizzaner 2.jpg\|250px\|thumb\|right\|Lipicanec in jahač]] '''Lipicánec''' je pripadnik ~~svetovne znane~~ [[pasma\|pasme]] [[konj]]ev, vzrejene ~~na [[Slovenija\|Slovenskem]],~~ v [[Lipica\|Lipici]]. Pasma je ~~nastala~~bila osnovana v letu [[1580]] ~~v Lipici~~, na [[Slovenija\|slovenskem]] [[Kras]]u, v takratni [[Habsburška monarhija\|Habsburški monarhiji]]. Lipicanec je eden od slovenskih simbolov, upodobljen je na [[slovenski evro kovanci\|slovenskem evro kovancu]] za 20 centov. == Zgodovina Lipice == [[Kobilarna\|Kobilarno]] je ustanovil [[Avstrijci\|avstrijski]] [[Karel II. Avstrijski\|nadvojvoda Karel]], takratni [[regent]] [[Štajerska\|Štajerske]], [[Koroška (vojvodina)\|Koroške]], [[Kranjska\|Kranjske]], [[Istra\|Istre]] in [[Trst]]a~~. Vas Lipico s pripadajočimi posestvi vred je kupil od tržaškega nadškofa~~. V kobilarni je želel vzrediti dovolj elegantnih, voznih in jahalnih konj za [[konjušnica\|konjušnice]] v [[Gradec\|Gradcu]], kjer je imel svojo rezidenco. Leta 1578 je za lokacijo izbral zapuščeni letni dvorec [[Trst\|tržaškega]] škofa v Lipici. Pogodbo o prevzemu posesti je podpisal 19. maja 1580, leta 1594 je kobilarna odkupila še bližnje posestvo Jurija Božiča, kjer je danes igrišče za [[golf]].▼ Osnovo za pasmo so dali domači [[kraški konj\|kraški]], [[španski konj\|španski]] in [[napolitanski konj\|napolitanski]], kasneje še [[arabski konj]]i. Vemo tudi, da so na območju Lipice že v [[Rimski imperij\|rimskih časih]] redili močne, hitre in vzdržljive konje. V Lipici so zgradili hleve in stanovanjske stavbe ter uredili travnike in pašnike. V ta namen so navažali zemljo iz številnih kraških dolin, zato Lipico še dandanes imenujejo »zeleno oazo na kamnitem [[Kras (področje)\|Krasu]]«. Nato so začeli še pogozdovat. Vse to je bilo nekako urejeno v petih letih, ker je že v letu 1585 prvi upravnik kobilarne, Slovenec Franc Jurko, nadvojvodi sporočil, da je zagotovljen nadaljnji in nemoten obstoj kobilarne. Prve španske konje, 24 plemenskih kobil in 6 plemenskih žrebcev, so nabavili že v letu [[1581]]. Španske konje so kupovali tudi kasneje. Do večjega vpliva je prišel v letu [[1701]] kupljeni žrebec ''Cordova''. Kupovali so še nemške konje, najbolj znan je bil žrebec ''Lipp'', pa tudi danske, največ v kraljevi kobilarni [[Frederiksborg]]. Leta 1816 se je čredi priključil [[Arabski konj\|arabski žrebec]] ''Siglavy''. Po ukazu cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški\|Franca II]] so uvedli še nekaj pretežno arabskih plemenskih konj.▼ ▲[[Kobilarna\|Kobilarno]] je ustanovil [[Avstrijci\|avstrijski]] [[Karel II. Avstrijski\|nadvojvoda Karel]], takratni [[regent]] [[Štajerska\|Štajerske]], [[Koroška (vojvodina)\|Koroške]], [[Kranjska\|Kranjske]], [[Istra\|Istre]] in [[Trst]]a. Vas Lipico s pripadajočimi posestvi vred je kupil od tržaškega nadškofa. V kobilarni je želel vzrediti dovolj elegantnih, voznih in jahalnih konj za [[konjušnica\|konjušnice]] v [[Gradec\|Gradcu]], kjer je imel svojo rezidenco. Celotna čreda iz Lipice se je med napoleonskimi vojnami začasno preselila v [[Madžarska\|madžarski]] Székesfehérvar (22.3.1797-17.10.1797) in v Peczko blizu Mesöhegyesa (27.7.1809-1815). Med [[Prva svetovna vojna\|prvo svetovno vojno]] so čredo preselili v Laxenburg pri [[Dunaj\|Dunaju]], žrebeta pa v [[Češka\|češki]] Kladruby, evakuacija črede je bila zaključena 29.5.1915. Po vojni so vsa žrebeta ostala na češkem, medtem ko so ostalo čredo (109 konj) vrnili v zdaj [[Italija\|italijansko]] Lipico ▲V Lipici so zgradili hleve in stanovanjske stavbe ter uredili travnike in pašnike. V ta namen so navažali zemljo iz številnih kraških dolin, zato Lipico še dandanes imenujejo »zeleno oazo na kamnitem [[Kras (področje)\|Krasu]]«. Nato so začeli še pogozdovat. Vse to je bilo nekako urejeno v petih letih, ker je že v letu 1585 prvi upravnik kobilarne, Slovenec Franc Jurko, nadvojvodi sporočil, da je zagotovljen nadaljnji in nemoten obstoj kobilarne. Najhujši udarec pa je Lipici prizadela [[druga svetovna vojna]]. Po [[kapitulacija\|kapitulaciji]] [[Italija\|Italije]] so jo zasedli [[Tretji rajh\|Nemci]] in 12.10.1943 preselili vseh 179 konj v češki Hostinec. Tu so bili tudi konji iz avstrijske kobilarne [[Piber]], iz bivše [[Kraljevina Jugoslavija\|jugoslovanske]] dvorne lipicanske kobilarne [[Demir Kapija]], iz bivše jugoslovanske arabske kobilarne [[Dušanovo]] pri [[Skopje\|Skopju]] in [[Poljska\|poljske]] kobilarne [[Janow]]. Ob koncu vojne je ameriški general [[George Smith Patton mlajši\|Patton]] sprožil reševalno akcijo in zavaroval čredo pred napredujočo [[Rdeča armada\|rdečo armado]] (po dogodkih je posnet [[Walt Disney\|Disneyjev]] film ''Miracle of the White Stallions''). Američani so del konj in ves arhiv dali Italiji, precej konj je šlo v Piber, ki je obnovil in razširil svojo rejo. Lipica, ki je pripadala [[Socialistična federativna republika Jugoslavija\|Jugoslaviji]], pa je šele v letu [[1947]] dobila vsega 11 konj, vendar se jim je v več kot tridesetletnem delu posrečilo kobilarno v celoti obnoviti. Danes ima v svojih hlevih spet predstavnike šestih originalnih linij žrebcev (najmanj po 4 na linijo) in šestnajst klasičnih rodov kobil (najmanj po 3 vsakega rodu). Prve španske konje so nabavili že v letu [[1580]], potem še v letih [[1581]], [[1582]] in [[1584]], ko so kupili tudi konje iz [[Palestina\|Palestine]] ([[Italija]]), ki so bili španskim zelo podobni. Danes vzreja lipicancev poteka v kobilarnah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Romuniji, Hrvaški, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v manjšem obsegu tudi drugod po svetu. Španske konje so kupovali tudi kasneje. Do večjega vpliva je prišel v letu [[1701]] kupljeni žrebec ''Cordova''. Kupovali so še nemške konje, najbolj znan je bil žrebec ''Lipp'', pa tudi danske, največ v kraljevi kobilarni [[Frederiksborg]]. == Linije žrebcev == Med žrebci se je le petim posrečilo zasnovati lastne [[krvna linija\|krvne linije]], ki so se obdržale do danes, in sicer ''Pluto'', ''Neapolitano'', ''Conversano'', ''Maestoso'' in ''Favory''. V Lipico so pripeljali tudi več arabskih konj. Lastno krvno linijo je oblikoval le v letu [[1816]] kupljeni originalni arabski žrebec ''Siglavy''. Lipica je v svoji zgodovini prestala nekaj hudih udarcev. Prvič so s konji bežali na [[Madžarska\|Madžarsko]] v letu [[1796]], vrnili so se jeseni [[1798]]. Drugič so bežali v letu [[1805]] v [[Djakovo]] in nato v [[Karad]], vrnili so se leta [[1807]]. In še tretjič so bežali v letu [[1809]] na Madžarsko, v bližino kobilarne [[Mesöhegyes]], kjer so ostali v pregnanstvu polnih šest let. Najhujši udarec pa je Lipici prizadela [[druga svetovna vojna]]. Po [[kapitulacija\|kapitulaciji]] [[Italija\|Italije]] so jo zasedli [[Tretji rajh\|Nemci]] in že v oktobru [[1943]] preselili vseh 179 konj v [[Hostoun]] na [[Češkoslovaška\|Češkoslovaškem]]. Tu so bili tudi konji iz avstrijske kobilarne [[Piber]], iz bivše [[Kraljevina Jugoslavija\|jugoslovanske]] dvorne lipicanske kobilarne [[Demir Kapija]], iz bivše jugoslovanske arabske kobilarne [[Dušanovo]] pri [[Skopje\|Skopju]] in [[Poljska\|poljske]] kobilarne [[Janow]]. Ob koncu vojne je prišla »združena« kobilarna pod [[Združene države Amerike\|ameriško]] poveljstvo. Američani so del konj in ves arhiv dali Italiji, precej konj je šlo v Piber, ki je obnovil in razširil svojo rejo. Lipica, ki je pripadala [[Socialistična federativna republika Jugoslavija\|Jugoslaviji]], pa je šele v letu [[1947]] dobila vsega 11 konj. Vendar se jim je v več kot tridesetletnem delu posrečilo kobilarno v celoti obnoviti in danes ima v svojih hlevih spet predstavnike vseh krvnih linij žrebcev in rodov kobil. == Barva lipicancev==▼ Povzročanje sivenja s starostjo je avtosomalno dominantna lastnost, ki jo povzroča delovanje lokusa STX17 in v starosti med pet in sedem let povzroči postopno depigmentacijo konj. To sivenje je tako močno da so na koncu konji beli. Lipicanci so beli zaradi mutacije v [[Gen\|genu]] sintaksin-17 (STX17) na 25. [[Kromosom\|kromosomu]]. Osivelost povzroča 4,6 kb dolga duplikacija v 6. intronu gena STX17. Duplikacija deluje cis-regulatorno(pomeni da en gen deluje na vse ostale gene na istem kromosomu), ta lastnost je povezana z visokim deležem pojavljanja melanomov in postopno depigmetacijo dlake, ter vpliva na hitro izgubo pigmentacije v [[Melanocit\|melanocitih]]. Ista [[mutacija]] je odgovorna tudi za večjo možnost pojava melanoma . Konji, ki jih ne uvrščamo med sivce so homozigotno recesivni, torej gg. Sivci imajo vsaj en dominantni alel G, kar pa pomeni da je velika večina lipicancev belih , lahko so pa še črni ali rjavi ali sivi.▼ ~~== Lipicanec danes ==~~ [[Slika:Lipicanec.JPG\|thumb\|Lipicanska kobila]] Danes je zastopanih šest originalnih krvnih linij lipicanca, ki so bile oblikovane v Lipici. Začetniki današnjih linij žrebcev so: Vrstica 52 ⟶ 41: Poleg šestih klasičnih linij lipicanca, oblikovanih v Lipici poznamo še dve, in sicer [[Hrvaška\|hrvaško]] linijo Tulipan in madžarsko Incitato. V Lipici ti dve liniji nista zastopani. == Rodovi kobil == Enak pomen kot oblikovanju linij žrebcev so v Lipici dali tudi oblikovanju rodov kobil. Oblikovanih je bilo 18 rodov kobil, od katerih je v Lipici zastopanih 1516. Sardinia (Sardinia, 1776, Lipica) Spadiglia (Spadiglia, 1778, Lipica) Argentina (Argentina 1767, Lipica Africa (Africa, leta 1747, Kladruby) Almerina (Almerina, 1769, Kladruby) Presciana/Bradamanta (Presciana, 1782/1777, Kladruby) Englanderia (Englanderia, 1773, Kladruby) Europa (Europa, 1774, Kladruby) Stornella/Fistula (Stornella/Fistula, 1771, Kopčani) Ivanka/Famosa (Ivanka/Famosa, 1754/1773, Kopčani) Deflorata (Deflorata, 1767, Frederiksborg) Gidrana (Gidrane, 1841, Lipica) Djebrin (100 Generale Junior, 1824, Babolna) Mercurio (60 Freies Gestuet, 1806, Radautz) Theodorosta (Theodorosta, 1870, Bukovina) Rebecca/Thais (Rebecca, Višnjevci), oblikovan po letu 1947 V Lipici nista zastopana rodova Capriola (Capriola, 1785 Kladruby) in Rava (Rava, 1755, Kladruby). ~~Lipicanec je eden od motivov na [[slovenski evro kovanci\|slovenskih evro kovancih]].~~ == ~~Literatura~~Značilnosti pasme == [[Slika:Young lipizzaner.jpg\|thumb\|Bele kobile s črnimi žrebeti (kobilarna Piber)]] * [[Edvard Kocbek]]: ''Lipicanci'' (pesnitev, prevedena v več jezikov, zbranih v knjigi ISBN 961-90056-6-X)▼ Žrebci so visoki (viher) 155-158 cm, kobile 153-158 cm, glava je srednje velika, suha, zmerno konveksnega profila. Oči so velike, temne, živahnega pogleda, ušesa srednje velika, nozdrvi velike. Vrat je srednje dolg, visoko nasajen, usločen in dobro omišičen. Telo je dolgo, široko in globoko, noge so čvrste in suhe. * Gerli Rosengren Pielberg in drugi: ''[http://www.nature.com/ng/journal/v40/n8/full/ng.185.html A cis-acting regulatory mutation causes premature hairgraying and susceptibility to melanoma in the horse]'' Pridobljeno dne 30. 5. 2011.▼ Lipicanec ima živahen temperament, je dobor učljiv, primeren za izvajanje klasičnih dresurnih elementov in tudi za vse oblike konjeniškega udejstvovanja pod sedlom in v vpregi. Pasma je dobro plodna, dolgoživa, dobro izkorišča krmo. ▲=== Barva lipicancev === Lipicanci niso pravi beli konji, s starostjo osivijo do skoraj povsem bele barve. Do pred 200 leti so bili lahko tudi črni, rjavi, z belimi lisami, nakar so začeli odbirati živali, ki so se rodile temne (najpogosteje črne barve) in ki so s staranjem osivele. To sivenje ali depigmentacija je tako močno, da so v starosti med pet in sedem let konji beli. ▲Povzročanje sivenja s starostjo je avtosomalno dominantna lastnost, ki jo povzroča delovanje ~~lokusa STX17 in v starosti med pet in sedem let povzroči postopno depigmentacijo konj. To sivenje je tako močno da so na koncu konji beli. Lipicanci so beli zaradi mutacije v~~ [[Gen\|~~genu~~gena]] sintaksin-17 (STX17) na 25. [[Kromosom\|kromosomu]]. Osivelost povzroča 4,6 kb dolga duplikacija v 6. intronu tega gena ~~STX17~~. Duplikacija deluje cis-regulatorno (pomeni da ~~en gen deluje~~vpliva na ~~vse ostale~~sosednje gene ~~na istem kromosomu~~), ~~ta lastnost~~in je povezana z visokim deležem pojavljanja melanomov ~~in postopno depigmetacijo dlake~~, ~~ter~~ vpliva na hitro izgubo pigmentacije v [[Melanocit\|melanocitih]]. ~~Ista [[mutacija]] je odgovorna tudi za večjo možnost pojava melanoma .~~ Konji, ki jih ne uvrščamo med sivce so homozigotno recesivni, torej gg. Sivci imajo vsaj en dominantni alel G<ref>{{cite journal\|author=Pielberg GR, ~~kar~~Golovko paA, ~~pomeni~~Sundstrom daE, jeCurik ~~velika~~I, ~~večina~~Lennartsson ~~lipicancev~~J, ~~belih~~Seltenhammer MH, ~~lahko~~Druml soT, paBinns šeM, ~~črni~~Fitzsimmons ~~ali~~C, ~~rjavi~~Lindgren ~~ali~~G ~~sivi~~et al. \|title=A cis-acting regulatory mutation causes premature hair graying and susceptibility to melanoma in the horse \|journal=Nature Genetics \|year=2008 \|volume=40(8) \|pages=1004-1009}}</ref>. Tradicionalno ima čreda v Lipici vedno enega črnega lipicanca (gg). == Literatura == ▲* [[Edvard Kocbek]]: ''Lipicanci'' (pesnitev, prevedena v več jezikov, zbranih v knjigi ISBN 961-90056-6-X) ▲* Gerli Rosengren Pielberg in drugi: ''[http://www.nature.com/ng/journal/v40/n8/full/ng.185.html A cis-acting regulatory mutation causes premature hairgraying and susceptibility to melanoma in the horse]'' Pridobljeno dne 30. 5. 2011. {{opombe}} == Glej tudi == Vrstica 75 ⟶ 88: * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=26&Itemid=12 gremoVEN.com - Lipica] * [http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/background-information/lipizzaners Lipicanec] * http://www.lipizzan.org/aboutlipizzans.html [[Kategorija:Konjske pasme]]

Lipicanec: Razlika med redakcijama