Wikipedija

Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Tong (pogovor | prispevki)
3.950 urejanj
{{prevedi}}
Tong (pogovor | prispevki)
3.950 urejanj
Delni prevod, krajšanje in zamenjava {{prevedi}} - {{slog}}
Vrstica 1:
{{prevedislog}}
{{Infopolje Knjiga
| name = Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona
Vrstica 22:
| followed_by =
}}
'''Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona''' ''(Zgodbe Stare in Nove Zaveze)'' je veroučnaprevod knjigaveroučne [[Števanknjige Selmar|Števana''Biblia Selmarja]],történetek'' [[KančevciAlajos Róder|kančevskega]]Alajosa [[župnikRóderja]]a v [[prekmurščina|prekmurščiniprekmurščino]],. kiFinanciral jo je napisal [[1873Sombotel]].ski Izdališkof, soizšla joje leta [[1873]] v [[Jagar|Jagru]] ''(Erlau)'' na [[Madžarska|Ogrskem]]. Tiskana je bila v tiskarni Društva Svetega Štefana ''(Drüstvo szvétoga Stevana)'' pod nasloveom: ''Zgodbe Sztároga i Nóvoga zákona za solszko deczo poleg knige Róder Alajosa, na sztári szlovenszki jezik prenesene, Vödane po Drüstvi szvétoga Stevana.'' Zaradi prevoda odlomkov iz [[Sveto pismo|Biblije]] je pomembno delo [[prekmurska književnost|prekmurske književnosti]].
 
SelmarObstajata ješe veroučnodva knjigo ''Biblia történetek'' [[Alajos Róder|Alajosa Róderja]] prevelponatisa iz [[madžarščina|madžarščine]] v prekmurščino. [[Sombotel]]ski škof je financiral izdajanje, ter v tiskarni Društva Svetega Štefana ''(Drüstvo szvétoga Stevana)'' so jo tiskali v Jagru z naslovom: ''Zgodbe Sztároga i Nóvoga zákona za solszko deczo poleg knige Róder Alajosa, na sztári szlovenszki jezik prenesene, Vödane po Drüstvi szvétoga Stevana.'' Imela je še dve izdajilet [[1880]] in [[1891]] od Društva Svetega Štefana: (''Zgodbe sztároga i nóvoga zákona za solszko detczo poleg knige Róder Alajosa, na stári szlovenszki jezik prenesene; Zgodbe sztároga i nóvoga zákona na solszko detczo poleg knige Róder Alajosa, na sztári szlovenszki jezik prenessene. Vödáne po Drüstvi szvétoga Stevana.'')
 
KnjigaUčbenik orišeima skozidva vprašanja in odgovore pomembne dele Svetega pisma. Dve poglavji imapoglavja: ''Pervi táo. Sztári Zákon,'' in ''Drügi táo. Nóvi Zákon.''
 
{{navedek|''Sto sze je escse odhrányivao v-Heliovoj hi'si?''<br>
Vrstica 32:
''Gde sze je Jezus pervikrát ocsiveztnó zkázao?''<br>
Jezus sze je pervikrát ocsiveztnó zkázao v-czérkvi Jeruśálemszkoj z-stere je odávajócse, i köpivajócse vö zgona, govorécsi: “Hisa otsé mojega je nê razbojnicska jama.”|}}
 
[[Anton Trstenjak]] napiše, da Selmarova knjiga ''„biblijske povesti za katoličane, kakor Trpljanove za protestante,”'' torej eden Selmarov vir je bil verjetno [[Aleksander Terplan]]: ''[[Dvakrat 52 Bibliszke Historie|Dvakrat 52 bibliszke historie za evangelicsanszke solé ino hi'ze]]'' ([[Kiseg]], [[1847]]), ampak tudi očitno, da delno po knjigi [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]] ''[[Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa]]'' napisal svojo delo. Tukaj je več in daljših zgodb iz Svetega pisma, kot v Krátki summi. Z [[Apostolska dela|deli Apostolov]] ''(Zgodbe Ápostolov)'' in s [[Sveti Pavel|Pavelovimi]] pismi tudi več se ukvarja.
 
Na koncu knjige je priloga v [[latinščina|latinskem jeziku]]: Modus Ministrandi ''(Način ministriranja).''
 
Selmar se je rodil na Gornji Lendavi ([[Grad, Grad|Grad]]), kjer govorijo [[vidonsko goričko podnarečje|vidonsko narečje]], podnarečje [[goričko narečje|goričkega narečja]], to je vplivalo na njegov prevod.
Selmar je delno knjigo v svojem narečju. Selmar se je rodil na Gornji Lendavi ([[Grad, Grad|Grad]]), tamkajšnjo narečje podnarečje [[vidonsko goričko podnarečje|vidonskega narečja]] pod [[goričko narečje|goričkim govorom]]. Takšne izraze ima kot: ''köpivati/kupiti, Jezüš/Jezus, pejt/pet, ges sem/jaz sem.'' Ponekod dolgi ''ó'' piše, ker v [[Vidonci|vidonskem]] narečju često govorijo ''ó'' namesto ''ou'' dvoglasnika. Tako je Selmarovo delo ovekovečilo mnogo značilnosti ondašnjega vidonskega narečja Selmar je iz evangeličanske književnosti prevzel tiste črke, ki označujejo dvoglasnike: ''â, ê, ô.'' Novo črko je tudi vnesel ''ś,'' ki označuje glas ''ž.'' Pravzaprav tiste črke štedijo z mestom v knjigi.
 
Trstenjak piše, da je Selmar imel madžarsko čustvo ''„in kot Mažar umrl.”'' Drugi pomembnejši [[Prekmurci|prekmurski]] pisatelji so se trudili se bližati k knjižni slovenščini, ampak je Selmar verjetno zavrnil to, in v knjigi zanesel na pogovorni jezik.
{{commons|Zgodbe Sztároga i Nóvoga Zákona}}
== Glej tudi ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodbe_Sztároga_i_Nóvoga_Zákona«