Murat II.: Razlika med redakcijama

'''Murat II.''' ([[turščina|osmansko turško]]: مراد ثاني‎ - Murâd-ı sânî, [[turščina|turško]]: İkinci Murat), [[sultan]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] od leta [[1421]] do [[1451]], razen od leta [[1444]] do [[1446]], * junij [[1404]], Amasya, severna [[Anatolija]], † [[3. februar]]ja [[1451]], [[Odrin|Edirne]], [[sultan]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446.

Za obdobje njegove vladavine so značilne dolgoletne vojne s krščanskimi narodi na [[Balkan]]u in turškimi [[emirat]]i v Anatoliji, ki so trajale 25 let.

Ob prihodu na prestol je imel komaj 17 let. Kmalu zatem je [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] cesar [[Manuel II. Paleolog]] osbobodil kandidata za osmanski prestol [[Mustafa Çelebi]]ja<ref>Finkel, C., Osman's Dream: The History of the Ottoman Empire, Basic Books (2005), str. 43.</ref> in ga proglasil za zakonitega naslednika sultana [[Bajazid I.|Bajazida I.]] ([[1389]]-[[1402]]), v zameno pa bi po njegovem prihodu na oblast dobil več pomembnih osmanskih mest. Mustafa se je s svojo vojsko izkrcal na osmanskem evropskem ozemlju in na začetku hitro napredoval. Porazil in ubil je Muratovega generala Bajazid Pašo in se v Odrinu razglasil za sultana. Z veliko vojsko je nato prečkal [[Dardanele]] in bil poražen. Pobegnil je v Galipoli, kjer ga je Murat s pomočjo [[Genova|Genovežanov]] ujel in usmrtil.

Leta [[1421]] sestavil novo armado, imenovano [[azeb]], sestavljeno iz lahke pehote in mornarice in leta [[1422]] začel oblegati [[Konstantinopel]]. Bizantinci so med obleganjem sklenili zavezništvo z nekaterimi neodvisnimi turškimi anatolskimi emirati in naščuvali k uporu Muratovega mlajšega brata Mustafa, ki je imel komaj trinajst let. Uporniki so začeli oblegati [[Bursa|Burso]] in Murat je moral prekiniti obleganje Konstantinopla. Mustafa so ujeli in usmrtili, uporniške emireat Aydın, Germiyan, Menteşe in Teke pa priključili Osmanskemu cesarstvu.

Murat II. je zatem napovedal vojno [[Beneška republika|Beneški republiki]], Karamanidskemu emiratu v [[Kilikija|Kilikiji]], [[Srbija|Srbiji]] in [[Ogrska|Ogrski]]. Karamanide je porazil leta [[1428]], Benečani pa so se umaknili leta [[1432]] po drugem obleganju [[Solun]]a leta [[1430]]. V 1430. letih je Murat osvojil obsežna ozemlja na [[Balkan]]u in leta [[1439]] pripojil Srbijo. Leta [[1441]] se je srbsko-ogrski koaliciji pridružilo [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Poljska]] in [[Albanija]].

Leta [[1444]] je odstopil v korist svojega sina [[Mehmed II.|Mehmeda II.]]. Njegov odstop je povzročil upor [[janičar]]jev, ki ga je prisilil, da se je vrnil na prestol.<ref>Kafadar, Cemal, Between Two Worlds, University of California Press, 1996, str. xix. ISBN 0520206002.</ref> V [[bitka pri Varni|bitki pri Varni]] je [[11. november|11. novembra]] [[1444]] prepričljivo porazil krščansko koalicijsko vojsko pod poveljstvom [[János Hunyadi|Jánosa Hunyadija]].

Leta [[1448]] je v drugi bitki na Kosovskem polju ponovno porazil krščansko koalicijsko vojsko in zavaroval balkansko fronto, potem pa se je obrnil proti vzhodu proti [[Timur Lenk]]ovemu sinu Šāh Ruhu ter karamanidskemu in çorum-amasijskenu emiratu. Leta [[1450]] je odšel na vojni pohod v [[Albanija|Albanijo]], da bi zatl upor pod vodstvom [[Skenderbeg]]a in neuspešno oblegal trdnjavo Krujë.

Pozimi leta [[1450]]-[[1451]] je zbolel in v Odrinu[[Odrin]]u umrl. Nasledil ga je sin Mehmed II..