Madžarščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: dsb:Hungoršćina; kozmetične spremembe
Vrstica 18:
Madžarščina je [[uradni jezik]] na Madžarskem, v Sloveniji pa ima poleg [[slovenščina|slovenščine]] status uradnega jezika na področjih ob slovensko-madžarski meji, kjer živi [[Madžari|madžarska]] [[manjšina]]: v občinah [[Hodoš]], [[Šalovci]], [[Moravske Toplice]], [[Dobrovnik]] in [[Lendava]].
 
== Zgodovina ==
Pleme Madžarov se je pod poveljstvom princa [[Árpád|Árpáda]]a iz Urala na področje današnje [[Panonska nižina|Panonske nižine]] preselilo v 9. stoletju. Čeprav so Madžari svoj jezik zapisovali z [[Madžarske rune|runami]] podobnimi znamenji že v 10. stoletju, se je v tej obliki ohranilo le nekaj zapisov osebnih in krajevnih imen, saj se je zapisovalo na neobstojne lesene palice. Prvi madžarski jezikovni spomenik (seveda verske narave) [[Halotti beszéd és könyörgés]] je nastal okoli leta 1195 in obsega 32 vrstic latiničnega besedila pridige in molitve na pogrebu. Okoli sto let pozneje je nastal drug pomemben spomenik, [[Ómagyar Mária-siralom]], v katerem se v 12 kiticah opisuje Marijino objokovanje ob videnju sinove smrti. Prvi prevodi (husitske) biblije so obstojali že v 1430. letih, medtem ko je prva natisnjena knjiga v madžarščini [[Az Szent Pál levelei magyar nyelven]] ugledala luč v [[Krakov|Krakovu]]u 1533. leta. V 18. stoletju se je z jezikovnimi reformami (nyelvújitás) madžarščina dvignila na raven znanosti in literature pišočega jezika. V ta namen je bilo na novo skovanih veliko izumrlih besed, nekatere besede so se krajšale ali v knjižni jezik prevzemale iz narečij. Tako prenovljena madžarščina se je leta 1844 dvignila na raven uradnega jezika (prej [[latinščina]]), v njej so začela nastajati mojstrska literarna dela, kjer je treba omeniti vsaj dva vélika pesnika, to sta [[Petőfi Sándor]] in [[Arany János]]. Leta 1920 je bila med silami [[Antanta|Antante]] in Madžarske podpisana [[Trianonska mirovna pogodba]], po kateri je slednji ostala le še tretjina nekdanjega ozemlja, preostalo ozemlje (s številnimi madžarskimi govorci) pa se je razdelilo med tedanje Češkoslovaško, Avstrijo, Romunijo in Kraljevino SHS (ki se ji je priključilo tudi Prekmurje). Madžarščina ima 9 narečij, ki so medsebojno razumljiva.
{{InterWiki|code=hu}}
 
== Fonologija ==
Madžarščina ima 39 [[fonem|fonemov]]ov, od tega 14 samoglasniških in 25 soglasniških. Za razliko od [[slovenščina|slovenščine]] je pri samoglasniških fonemih razločevalna tudi dolžina, se pravi obstajajo samoglasniški pari kratki–dolgi. Para /e/, /é/ in /a/, /á/, se ne razlikujeta samo v dolžini, temveč tudi v odprtostni stopnji: ''nyelv'' [Ɛ], ''kép'' [eː] in ''tanár'' [ɒ], ''ház'' [aː]. Madžarski kratki a v ''tanár'' 'učitelj' se izgovarja podobno kot slovenski kratki oz. nenaglašeni o, za primerjavo naj bo prevzeto grško ime ''Thōmas'', ki smo ga Slovenci prevzeli kot ''Tomaž'', Madžari pa ''Tamás''.
[[FileSlika:Hungarian vowel chart.svg|thumb|Shema madžarskega samoglasniškega sistema glede na odprtostno stopnjo in prednjost/zadnjost izgovorjave.]]
V slovenščini poleg omenjenega fonološkega razlikovanja v dolžini ne poznamo še zaokroženih glasov /ü, ű/ = [y, yː] in /ö,ő/ = [ø, øː].
 
Za madžarščino (kot tudi [[turščina|turščino]] in [[finščina|finščino]]) je značilen pojav t.i. samoglasniške ubranosti oz. harmonije (''magánhangzók''), kjer so vsi vokali v besedi bodisi prednji (e [ɛ], é [eː], i [i], í [iː], ö [ø], ő [øː], ü [y], ű [yː]) bodisi zadnji (a [ɒ], á [aː], o [o], ó [oː], u [u], ú [uː]). Zaradi tega ima velika večina madžarskih besed ali samo prednje (''épitészet'' 'arhitektura') ali samo zadnje vokale (''harapófogó'' 'klešče'), znotraj prednjih pa še samo zaokrožene vokale (''gyönyör'' 'užitek, navdušenje'). Obstajajo tudi nekatere izjeme (npr. ''derekas'' 'možat'), ki pa so povečini prevzete besede (''telefon'') ali zloženke (''pénz-tárca'' 'denarnica'). Ijevski glasovi so nevtralni, zato se /i, iː/ lahko pojavljata zraven obeh vrst samoglasnikov (''virág'' 'cvet', ''piros'' 'rdeč'), /e, eː/ pa se lahko pridružujeta tudi zadnjim vokalom. Pojav postane najbolj očiten pri dodajanju pripon, ko imamo zaradi narave vokalov v osnovi lahko kar dve ali tri različne vrste pripon (npr. ''-en'', ''-ön'', ''-on''; ''házon'' 'na hiši', ''kézen'' 'na roki', ''könyvön'' 'na knjigi'). Če se pripona doda na osnovo, sestavljeno iz obeh vrst vokalov (torej redke besede, tujke, zloženke), obvelja pripona iz zadnjih vokalov (''békával'' 'z žabo'). Nekatere pripone imajo le eno obliko in vokalne harmonije ne upoštevajo, npr ''-kor'': ''hatkor'' 'ob šestih', ''hétkor'' 'ob sedmih'.
 
Soglasniške foneme, ki opazno odstopajo od slovenskih, najdemo v besedah kot so: ''edző'' [Ɛd͡zøː] 'trener', ''tyúk'' [c͡çuːk] 'kokoš', ''gyár'' [ɟ͡ʝaːr] 'tovarna'. Prvi glas sicer najdemo tudi v slovenščini, a ne kot samostojni fonem, temveč kot [[alofon]], npr. v priimku Kocbek. Druga dva glasova sta po trajanju šuma nekje med [[zlitnik|zlitniki]]i in [[zapornik|zaporniki]]i (stvar jezikoslovne debate), zato tudi dvojni zapis [c/c͡ç], [ɟ/ɟ͡ʝ]. Sičnik /s/ zapisujejo z digrafemom sz, šumnika /ʃ/, /ʒ/ pa s s in zs. Vsi soglasniki se lahko izgovarjajo daljše in zato zapisujejo dvojno; npr. ''pillangó'' 'metulj', pri digrafemih se podvoji le prva črka; npr. ''asszony'' 'gospa. Prilikovanje po zvenečnosti je povsem podobno slovenskemu; npr. ''népdal'' [neːbdal] 'ljudska pesem', ''zsepkendő'' [ʒƐpkendøː] 'robček'.
 
{| class="wikitable"
Vrstica 311:
Ena od značilnosti madžarščine je tudi, da se priimki dosledno zapisujejo pred imenom (kar je sicer običaj pri številnih vzhodnih narodih), pri datumih pa se najprej napiše leto, potem mesec in nazadnje dan.
 
== Morfologija ==
Po morfološki tipologiji je madžarščina [[aglutinativni jeziki|aglutinativni]] jezik, kar pomeni, da je v nasprotju z [[izolativni jeziki|izolativnimi]] (ena beseda = en morfem) in [[inflektivni jeziki|inflektivnimi]] jeziki (ena beseda = en ali več morfemov z družljivostnimi omejitvami) ena beseda lahko sestavljena iz velikega števila [[morfem|morfemov]]ov, ki imajo med seboj malo družljivostnih omejitev. Zato se okoli korenskega morfema lahko nabere velik skupek pripon, predpon, medpon in končnic, iz česar lahko zrastejo izjemno dolge besede, npr. ''megszentségteleníthetetlenségeskedéseitekért''.
 
==== Samostalnik ====
Slovničnega spola madžarščina ne pozna, pri samostalnikih za osebe ženskega spola pa se moški osnovi doda ''-nő'', npr. ''tanárnő'' 'učiteljica', ''titkárnő'' 'tajnica'.
 
Vrstica 363:
|}
 
==== Pridevnik ====
[[pridevnik|Pridevniki]] stojijo pred samostalnikom (''a piros alma'' 'rdeče jabolko') in se tristopenjsko stopnjujejo (''piros'', ''piros'''abb''''', '''''leg'''piros'''abb'''''). Ko se samostalnik pregiba zaradi sklona ali množine, pridevnik ostane nespremenjen (''a piros almák'' 'rdeča jabolka'), razen ko je samostalnik rabljen kot [[osebek]] stavka (pridevnik pa kot [[predikat]]) – takrat se pregibata oba (''az almák pirosak'' 'Jabolka so rdeča.'). Pridevnik se sklanja samo takrat, ko se pojavi samostojno (''Melyik almát kéred? A pirosat.'' 'Katero jabolko želiš? Rdeče.').
 
==== Glagol ====
Glagoli imajo zelo razvita pregibala: vsak glagol ima tri osebe, dve števili (ednina, množina), tri [[naklon|naklone]]e (povedni, velelni in pogojni) in dva časa (preteklik, sedanjik – tudi za izražanje prihodnosti). Poleg tega ima vsak glagol še določno in nedoločno sklanjatev. Določna se uporablja pri prehodnih glagolih z določnim predmetom (''Káti látja az almát.'' 'Káti vidi jabolko (o katerem smo govorili že prej).'), nedoločna pa pri neprehodnih glagolih (''Káti lát.'' 'Káti vidi.') in prehodnih glagolih z nedoločnim predmetom (''Káti lát egy almát.'' 'Káti vidi (eno) jabolko'). Osnova, na katero se pripenjajo končnice, je vedno tretja oseba ednine.
 
{| border="1"
Vrstica 431:
Glagoli se zanikajo z besedico ''nem'', razen v velelniku z ''ne'': ''nem megy'' 'ne gre', ''ne menjen'' 'ne pojdite/ostanite'.
 
==== Predlog ====
[[predlog|Predlogi]] so izraženi z mestniškimi končnicami na samostalniku (''az asztalon'' 'na mizi' ), ''mellett'' 'zraven', ''fölött'' 'nad', ''allat'' 'pod', ''között'' 'med' pa so postpozicije (''az asztal allat'' 'pod mizo'). Predlogi skupaj s svojilnimi končnicami tvorijo tudi navezne oblike za vse osebe in števila (npr. 1. os. ed. ''bennem'' 'v meni', ''allatam'' 'pod mano').
 
==== Zaimek ====
Osebnih [[zaimek|zaimkov]] je zaradi velikega števila sklonov mnogo.
 
Vrstica 466:
Najbolj pogosta podredna veznika sta ''hogy'' 'da' in ''hanem'' 'ampak/toda', priredna pa ''és'' 'in' in ''pedig'' 'pa'.
 
== Skladnja ==
Nekateri jezikoslovci pravijo, da je tipološko madžarščina [[SVO jezik]] (s stavčno razporeditvijo osebek–glagol–predmet), drugi trdijo, da ima več značilnosti [[SOV jezik|SOV jezika]]a (osebek–predmet–glagol), kot so postpozicije, prilastek pred samostalnikom itd. Tako lahko najdemo obe stavi: (S)''Láci'' (V)''lát'' (O)''egy almát.'' 'Láci vidi jabolko.': (S)''Láci'' (O)''kenyeret'' (V)''szel.'' 'Láci reže kruh.' Madžarščina ima torej prost besedni red – odvisen je od izbranega fokusa oz. od tega, kar se želi poudariti: ''Láci lát egy almát.'' 'Láci (in nihče drug) vidi jabolko.' ''Láci egy almát lát.'' 'Láci vidi jabolko (in ničesar drugega).'
 
V nasprotju z jeziki z obvezno izraženim osebkom, npr. ang. ''I work.'', je (kot v slovenščini) osebek lahko neizražen oz. razpoznaven iz glagola: ''Dolgozom.'' 'Delam.'.
Vrstica 479:
* [http://www.krog-znak-sp.si/slovensko.php/slo-hun-slovar-szotar Slovensko - madžarski spletni slovar]
 
== Literatura ==
 
CAMPBELL George L.: ''Concise compendium of the world's languages''. Routledge, London, New York 1998.
Vrstica 510:
[[da:Ungarsk (sprog)]]
[[de:Ungarische Sprache]]
[[dsb:Hungoršćina]]
[[el:Ουγγρική γλώσσα]]
[[eml:Ungherais]]