Madžarščina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: dsb:Hungoršćina; kozmetične spremembe |
|||
Vrstica 18:
Madžarščina je [[uradni jezik]] na Madžarskem, v Sloveniji pa ima poleg [[slovenščina|slovenščine]] status uradnega jezika na področjih ob slovensko-madžarski meji, kjer živi [[Madžari|madžarska]] [[manjšina]]: v občinah [[Hodoš]], [[Šalovci]], [[Moravske Toplice]], [[Dobrovnik]] in [[Lendava]].
== Zgodovina ==
Pleme Madžarov se je pod poveljstvom princa [[Árpád
{{InterWiki|code=hu}}
== Fonologija ==
Madžarščina ima 39 [[fonem
[[
V slovenščini poleg omenjenega fonološkega razlikovanja v dolžini ne poznamo še zaokroženih glasov /ü, ű/ = [y, yː] in /ö,ő/ = [ø, øː].
Za madžarščino (kot tudi [[turščina|turščino]] in [[finščina|finščino]]) je značilen pojav t.i. samoglasniške ubranosti oz. harmonije (''magánhangzók''), kjer so vsi vokali v besedi bodisi prednji (e [ɛ], é [eː], i [i], í [iː], ö [ø], ő [øː], ü [y], ű [yː]) bodisi zadnji (a [ɒ], á [aː], o [o], ó [oː], u [u], ú [uː]). Zaradi tega ima velika večina madžarskih besed ali samo prednje (''épitészet'' 'arhitektura') ali samo zadnje vokale (''harapófogó'' 'klešče'), znotraj prednjih pa še samo zaokrožene vokale (''gyönyör'' 'užitek, navdušenje'). Obstajajo tudi nekatere izjeme (npr. ''derekas'' 'možat'), ki pa so povečini prevzete besede (''telefon'') ali zloženke (''pénz-tárca'' 'denarnica'). Ijevski glasovi so nevtralni, zato se /i, iː/ lahko pojavljata zraven obeh vrst samoglasnikov (''virág'' 'cvet', ''piros'' 'rdeč'), /e, eː/ pa se lahko pridružujeta tudi zadnjim vokalom. Pojav postane najbolj očiten pri dodajanju pripon, ko imamo zaradi narave vokalov v osnovi lahko kar dve ali tri različne vrste pripon (npr. ''-en'', ''-ön'', ''-on''; ''házon'' 'na hiši', ''kézen'' 'na roki', ''könyvön'' 'na knjigi'). Če se pripona doda na osnovo, sestavljeno iz obeh vrst vokalov (torej redke besede, tujke, zloženke), obvelja pripona iz zadnjih vokalov (''békával'' 'z žabo'). Nekatere pripone imajo le eno obliko in vokalne harmonije ne upoštevajo, npr ''-kor'': ''hatkor'' 'ob šestih', ''hétkor'' 'ob sedmih'.
Soglasniške foneme, ki opazno odstopajo od slovenskih, najdemo v besedah kot so: ''edző'' [Ɛd͡zøː] 'trener', ''tyúk'' [c͡çuːk] 'kokoš', ''gyár'' [ɟ͡ʝaːr] 'tovarna'. Prvi glas sicer najdemo tudi v slovenščini, a ne kot samostojni fonem, temveč kot [[alofon]], npr. v priimku Kocbek. Druga dva glasova sta po trajanju šuma nekje med [[zlitnik
{| class="wikitable"
Vrstica 311:
Ena od značilnosti madžarščine je tudi, da se priimki dosledno zapisujejo pred imenom (kar je sicer običaj pri številnih vzhodnih narodih), pri datumih pa se najprej napiše leto, potem mesec in nazadnje dan.
== Morfologija ==
Po morfološki tipologiji je madžarščina [[aglutinativni jeziki|aglutinativni]] jezik, kar pomeni, da je v nasprotju z [[izolativni jeziki|izolativnimi]] (ena beseda = en morfem) in [[inflektivni jeziki|inflektivnimi]] jeziki (ena beseda = en ali več morfemov z družljivostnimi omejitvami) ena beseda lahko sestavljena iz velikega števila [[morfem
==== Samostalnik ====
Slovničnega spola madžarščina ne pozna, pri samostalnikih za osebe ženskega spola pa se moški osnovi doda ''-nő'', npr. ''tanárnő'' 'učiteljica', ''titkárnő'' 'tajnica'.
Vrstica 363:
|}
==== Pridevnik ====
[[pridevnik|Pridevniki]] stojijo pred samostalnikom (''a piros alma'' 'rdeče jabolko') in se tristopenjsko stopnjujejo (''piros'', ''piros'''abb''''', '''''leg'''piros'''abb'''''). Ko se samostalnik pregiba zaradi sklona ali množine, pridevnik ostane nespremenjen (''a piros almák'' 'rdeča jabolka'), razen ko je samostalnik rabljen kot [[osebek]] stavka (pridevnik pa kot [[predikat]]) – takrat se pregibata oba (''az almák pirosak'' 'Jabolka so rdeča.'). Pridevnik se sklanja samo takrat, ko se pojavi samostojno (''Melyik almát kéred? A pirosat.'' 'Katero jabolko želiš? Rdeče.').
==== Glagol ====
Glagoli imajo zelo razvita pregibala: vsak glagol ima tri osebe, dve števili (ednina, množina), tri [[naklon
{| border="1"
Vrstica 431:
Glagoli se zanikajo z besedico ''nem'', razen v velelniku z ''ne'': ''nem megy'' 'ne gre', ''ne menjen'' 'ne pojdite/ostanite'.
==== Predlog ====
[[predlog|Predlogi]] so izraženi z mestniškimi končnicami na samostalniku (''az asztalon'' 'na mizi' ), ''mellett'' 'zraven', ''fölött'' 'nad', ''allat'' 'pod', ''között'' 'med' pa so postpozicije (''az asztal allat'' 'pod mizo'). Predlogi skupaj s svojilnimi končnicami tvorijo tudi navezne oblike za vse osebe in števila (npr. 1. os. ed. ''bennem'' 'v meni', ''allatam'' 'pod mano').
==== Zaimek ====
Osebnih [[zaimek|zaimkov]] je zaradi velikega števila sklonov mnogo.
Vrstica 466:
Najbolj pogosta podredna veznika sta ''hogy'' 'da' in ''hanem'' 'ampak/toda', priredna pa ''és'' 'in' in ''pedig'' 'pa'.
== Skladnja ==
Nekateri jezikoslovci pravijo, da je tipološko madžarščina [[SVO jezik]] (s stavčno razporeditvijo osebek–glagol–predmet), drugi trdijo, da ima več značilnosti [[SOV jezik
V nasprotju z jeziki z obvezno izraženim osebkom, npr. ang. ''I work.'', je (kot v slovenščini) osebek lahko neizražen oz. razpoznaven iz glagola: ''Dolgozom.'' 'Delam.'.
Vrstica 479:
* [http://www.krog-znak-sp.si/slovensko.php/slo-hun-slovar-szotar Slovensko - madžarski spletni slovar]
== Literatura ==
CAMPBELL George L.: ''Concise compendium of the world's languages''. Routledge, London, New York 1998.
Vrstica 510:
[[da:Ungarsk (sprog)]]
[[de:Ungarische Sprache]]
[[dsb:Hungoršćina]]
[[el:Ουγγρική γλώσσα]]
[[eml:Ungherais]]
|