Džoči: Razlika med redakcijama

Džoči je bil zadolžen tudi za pripravo in vodenje skupnih lovov, ki so bili v bistvu obsežne vojaške vaje. Lovno področje je pogosto obsegalo površino tisoč kvadratnih kilometrov. Lova, ki je običajno trajal od enega do treh treh mesecev, se je udeležilo več ''tumenov'', se pravi nekaj deset tisoč vojakov. Pravila in potek lova so bili predpisani v [[Jasa|Jasi]].

 

Džočijevo pravo poreklo ni povsem jasno, ker so Džingiskanovo, takrat še Temudžinovo, ženo Börte kmalu po poroki ugrabili Merkiti in jo kot vojni plen podarili bratu merkitskega poglavarja Čilger Bokeju. Börte je ostala v ujetništvu nekaj mesecev, dokler je ni Temudžin osvobodil. Kmalu po vrnitvi je rodila Džočija. Džingiskan je Džočija vedno imel za svojega prvorojenca, čeprav je med Mongoli vladal dvom o njegovem očetovstvu. Ta negotovost ni ostala brez posledic. Džočijevih naslednikov kljub temu, da so predstavljali najstarejšo vejo Džingiskanove družine, nikoli niso imeli za prave dediče očetove zapuščine, odnosi med Džočijem in Džingiskanom pa so bili vedno precej hladni.

 

Džoči je leta [[1210]] in [[1218]] v očetovem imenu poveljeval dvema vojnima pohodoma proti [[Kirgizi|Kirgizom]],<ref>Soucek, Svat, ''A History of Inner Asia'' (2000), str. 107.</ref> sodeloval v vojni proti [[Horezm]]u in osebno poveljeval osvojitvi Signaka, Džanda in Janikanta aprila [[1220]]. Kasneje je poveljeval vojnim operacijam proti Urgenču (Gadymy Ürgenç), glavnemu mestu Horezmskega cesarstva. Obleganje mesta se je zaradi pogajanj o mirni predaji in ohranitvi mesta precej zavleklo. Džočijev brat [[Čagataj]] je imel pogajanja za znak šibkosti in je hotel sam osvojiti in porušiti mesto. Nesoglasja v vojaških zadevah so razkol med bratoma še poglobila, tako da je posredoval Džingiskan in za poveljnika vojaških operacij namesto njiju imenoval tretjega brata [[Ögedej]]a. Ögedej je takoj po prevzemu poveljstva osvojil mesto, ga oropal in pobil prebivalce in ga popolnoma uničil.

 

Razdor med Džočijem in Čagatajem se je pokazal tudi v njunem sporu za nasledstvo leta [[1221]]. Džingiskan je zato leta [[1222]] sklical [[kurultaj]], na katerem je Čagataj sprožil vprašanje Džočijeve upravičenosti do prestola, čeprav je bil Džoči Džingiskanov prvorojeni sin in je imel po očetovi smrti prednost na volitvah za plemenskega poglavarja in vladarja cesarstva. Džingiskan je na kurultaju ponovno potrdil, da je Džoči njegov zakoniti prvorojeni sin, vendar je zaradi strahu, da bo razkol med bratoma povzročil delitev cesarstva, leta [[1223]] za svojega naslednika izbral Ögedeja. Džoči in Čagataj sta se zaradi ohranitve celovitosti cesarstva s tem strinjala, razdor med njima pa je ostal in je kasneje pripeljal do politične odcepitve evropskega dela Mongolskega cesarstva od njegovega azijskega dela.

 

Džingiskan se je jeseni [[1223]] po zaključku pohoda na Horezm odpravil v [[Mongolsko cesarstvo|Mongolijo]]. Spremljali so ga sinovi Ögedej, Čagataj in Toluj, Džoči pa se je umaknil na svoje ozemlje severno od [[Aralsko jezero|Aralskega]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Tam je ostal do svoje smrti, ker se ni hotel nikoli več srečati s svojim očetom. Njegova odločitev je bila verjetno posledica razočaranja zaradi Ögedejeve izvolitve za Džingiskanovega naslednika.

 

Džočijevo dediščino sta si razdelila sinova [[Orda]] in [[Batu]] in ustanovila [[Bela horda|Belo]] in [[Modra horda|Modro hordo]]. Njuni državi sta se kasneje preoblikovali v Kipčaški kanat ali [[Zlata horda|Zlato hordo]]. Džočijev tretji sin Šiban je dobil ozemlje severno od Batujeve in Ordove države.

 

Džoči je imel najmanj štirinajst sinov<ref>H.H.Howorth-History of the Mongols, II. del, str. 35</ref> in hčerko:

* [[Orda]] (okrog 1204-1280)

* hčerka neznanega imena, poročena s poglavarjem Almalikov Qarluqom

 

{{familytree/start}}

{{familytree| | | | | YES |~|~|y|~|~| HOE |YES=[[Jesugej|Jesugej Bagatur]]|HOE=[[Hölun]]}}

{{familytree/end}}

 

{{opombe}}

 

 

[[af:Jotsji]]

[[az:Cuçi xan]]

[[be:Джучы]]