Pesniški jezik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 40:
==Figure==
Beseda '''figura''' izhaja iz [[latinščina|latinščine]] (''figura'' = podoba).
[[Matjaž Kmecl]] v ''Mali literarni teoriji'' pravi, da so figure vse tiste jezikovnogovorne oblike, ki tako ali drugače odstopajo od običajne rabe in so kot takšne namenjene posebnim, presenetljivim učinkom.
▲**Ogovorne figure. Govorec je svojega poslušalca ogovarjal; od tod skupina ogovornih figur. To so: ogovor (apostrofa), [[retorično vprašanje]], vzklik (eksklamacija) in [[dialogizem]].
▲**Akumulacijske figure. V njih gre za ponavljanje istih enakopomenskih ali isti predmet označujočih besed. To so: ponavljanje ([[iteracija]]), pripev (refren) in kopičenje (akumulacija).
▲**Logične figure. So najbolj racionalne, razumske; najdlje od čustvenih pobud. To so: vzporedje (paralelizem), stopnjevanje ([[klimaks]]) in nasprotje (antiteza).
▲**Slovniške figure: obrnjeni besedni red (inverzija), sodeležnost ([[silepsa]]) in napačno zaporedje ([[histerologija]]).
▲**Razširjenje figure: opis (deskripcija), izpoved in dialog.
[[Janko Kos]] v ''Literarni teoriji'' figure uvrsti k [[retorične figure|retoričnim figuram]], ki so posebne jezikovne tvorbe in oblike, ki jih je uporabljalo tudi [[govorništvo]], razlagala pa jih je predvsem [[retorika]]. Ta jih je v svoji pojmovni sistematiki razlikovala med [[tropi]] in figurami, pri čemer je med figure štela rimo, asonanco, aliteracijo, anaforo, epiforo, [[antonomazija|antonomazijo]], hiperbolo, [[elipsa|elipso]], retorični nagovor, retorično vprašanje in še številne druge. Taka razdelitev je bila podvržena najrazličnejšim spremembam in razlagam, zato se zdi za takšna sredstva zadosten izraz retorične figure.
| |||