Casimirjev pojav: Razlika med redakcijama

'''Casimirjev pojav''' je [[fizika]]lni [[pojav]], ki ga je leta [[1948]] napovedal [[Nizozemci|nizozemski]] [[fizik]] [[Hendrik Brugt Gerhard Casimir]], zaposlen v [[Philips]]ovih raziskovalnih laboratorijih. Dve vzporedni kovinski plošči brez [[električni naboj|naboja]] bo privlačevala [[Casimirjeva sila]] in ju približala. To [[sila|silo]] lahko [[meritev|izmerijo]] le, če je [[razdalja]] med ploščama zelo majhna, vsega nekaj premerov [[atom]]a.

 

Casimirjev pojav je posledica [[vakuumska fluktuacija|vakuumskih fluktuacij]] v prostoru, to je [[virtualni delec|virtualnih]] parov [[osnovni delec|delcev]]-antidelcev. Vrzel med ploščama omejuje dovoljene [[valovna dolžina|valovne dolžine]] za te virtualne delce in tako jih je v prostoru med ploščama manj kot zunaj. Med ploščama je tako nižja energijska gostota. Ta [[negativna masa]] povzroči negativno [[energija|energijo]] in [[tlak]], ki ju potiska skupaj. Tanjša je vrzel, manj [[celo število|celoštevilčnih]] valovnih dolžin je dovoljenih in s tem je večja privlačna sila.

 

 

Casimirjeva sila na enoto površine <math>F_c / S</math> oziroma tlak ''p'' za idealni, popolnoma prevodni plošči z [[vakuum]]om med njima je:

 

kjer je:

 

Casimirjeva sila na enoto površine <math>F_c / S</math> je tako zelo mala. K pojavu prispevajo tudi drugi delci, vendar lahko merijo le delež [[foton]]ov.