Redakcija: 09:29, 1. junij 2011 uredi Vixen8 (pogovor \| prispevki) 4 urejanja Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:06, 3. junij 2011 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m wiki/ktgr Novejše urejanje →
Vrstica 1: ~~[[Slika:~~{{bioslika\|islike=Stefan Zweig2.png\|~~thumb\|~~napis=Stefan Zweig leta 1900]]}}▼ {{slog}}▼ [[Slika:Stefan Zweig Signature 1927.jpg\|thumb\|right\|Podpis Stefana Zweiga]]▼ '''Stefan Zweig''', [[Avstrijci\|avstrijski]] [[pisatelj]], (* [[28. november]] [[1881]] na, [[Dunaj]]u;, † [[22. februar]] [[1942]] ~~v mestu~~, [[Petrópolis]], ~~glavno mesto zvezne države~~ [[Rio de Janeiro]], [[Brazilija]]~~), avstrijski pisatelj~~. ▲[[Slika:Stefan Zweig2.png\|thumb\|Stefan Zweig leta 1900]] ▲[[Slika:Stefan Zweig Signature 1927.jpg\|thumb\|Podpis Stefana Zweiga]] == Življenje == === 1881 do 1918 – Obdobje odraščanja === Stefan Zweig je bil sin premožnega židovskega tekstilnega trgovca Moritza Zweiga in matere Ide Brettauer, potomke bogate trgovske rodbine iz Hohenemsa. Odraščal je z bratom Alfredom v čudovitem stanovanju v predelu Dunaja, imenovanem Schottenring. Družina Zweig ni bila verna, kasneje se je Stefan označil za »juda po naključju«. Zweig je leta 1899 opravil maturo na dunajski gimnaziji Wasagasse. Kasneje se je vpisal na dunajsko univerzo, smer filozofija, kjer je namesto da bi obiskoval predavanja, pisal feljtone za časopis ''Neue freie Presse'', katerega redaktor je bil Theodor Herzl. Kasneje, ko so od leta 1897 v časopisu objavljali njegove pesmi, je izšla njegova zbirka pesmi Srebrne strune (Silberne Saiten) in 1904 prva novela ''Ljubezen Erike Ewald'' (''Die Liebe der Erika Ewald''). Istega leta je pri Friedrichu Jodlu na Dunaju promoviral z doktorsko disertacijo ''Filozofija Hipolita Taina'' (''Die Philosophie des Hippolyte Taine''). Vedno bolj in bolj je razvijal svoj značilen način pisanja, v katerem se povezujejo psihološki uvid, napeta zgodba in briljanten stil. Poleg pisanja zgodb in esejev je bil tudi novinar in prevajalec. Prevedel je dela Verlainea, Baudelairea, še posebej pa dela Emila Verhaerena. Njegove knjige so izšle v založbi Insel v Leipzigu, katere lastnik je bil Anton Kippenberg. S Zweigom sta bila dobra prijatelja, saj ga je vzpodbujal, da je v svoji založbi Insel-Bücherei, ki jo je ustanovil leta 1912, po 1. svetovni vojni izdal zbirko knjig ''Bibliotheca mundi'' in ''Pandora'' v izvirnih jezikih.▼ ▲Zweig je bil sin premožnega judovskega tekstilnega trgovca Moritza Zweiga in matere Ide Brettauer, potomke bogate trgovske rodbine iz Hohenemsa. Odraščal je z bratom Alfredom v čudovitem stanovanju v predelu Dunaja, imenovanem Schottenring. Družina Zweig ni bila verna, kasneje se je Stefan označil za »Juda po naključju«. Zweig je leta 1899 opravil maturo na dunajski gimnaziji Wasagasse. Kasneje se je vpisal na [[Univerza na Dunaju\|dunajsko univerzo]], smer filozofija, kjer je namesto da bi obiskoval predavanja, pisal feljtone za časopis ''Neue freie Presse'', katerega ~~redaktor~~urednik je bil Theodor Herzl. Kasneje, ko so od leta 1897 v časopisu objavljali njegove pesmi, je izšla njegova zbirka pesmi Srebrne strune (Silberne Saiten) in 1904 prva novela ''Ljubezen Erike Ewald'' (''Die Liebe der Erika Ewald''). Istega leta je pri Friedrichu Jodlu na Dunaju promoviral z doktorsko disertacijo ''Filozofija Hipolita Taina'' (''Die Philosophie des Hippolyte Taine''). Vedno bolj in bolj je razvijal svoj značilen način pisanja, v katerem se povezujejo psihološki uvid, napeta zgodba in briljanten ~~stil~~slog. Poleg pisanja zgodb in esejev je bil tudi novinar in prevajalec. Prevedel je dela ~~Verlainea~~[[Paul Verlaine\|Verlaine]]a, ~~Baudelairea~~[[Charles Baudelaire\|Baudelaire]]a, še posebej pa dela ~~Emila~~[[Émile Verhaeren\|Émila Verhaerena]]. Njegove knjige so izšle v založbi Insel v Leipzigu, katere lastnik je bil Anton Kippenberg. S Zweigom sta bila dobra prijatelja, saj ga je vzpodbujal, da je v svoji založbi Insel-Bücherei, ki jo je ustanovil leta 1912, po 1. svetovni vojni izdal zbirko knjig ''Bibliotheca mundi'' in ''Pandora'' v izvirnih jezikih. Zweig je živel meščansko življenje in je tudi veliko potoval. Med drugim je leta 1910 obiskal Indijo in leta 1912 Ameriko. Ta potovanja so mu omogočila navezavo stikov tudi z drugimi pisatelji in umetniki, s katerimi si je kasneje dolga leta dopisoval. Zweig je bil tudi navdušen zbiralec rokopisov.▼ ▲Zweig je živel meščansko življenje in je tudi veliko potoval. Med drugim je leta 1910 obiskal Indijo in leta 1912 Ameriko. Ta potovanja so mu omogočila navezavo stikov tudi z drugimi pisatelji in umetniki, s katerimi si je kasneje dolga leta dopisoval. ~~Zweig~~Bil je ~~bil~~ tudi navdušen zbiralec rokopisov. ▲{{slog}} === 1919 do 1933 – Salzburška leta === Po koncu vojne se je Zweig vrnil nazaj v Avstrijo. Živel je v Salzburgu v vili Paschinger na Kapuzinerbergu. Januarja 1920 se je poročil s Frideriko von Winternitz, bivšo ženo novinarja dr. Felixa von Winternitza. Vrstica 17: === 1934 do 1942 – Leta v izgnanstvu === Premoč nacionalsocializma v nemškem rajhu leta 1933 je bilo čutiti tudi v Avstriji. 18. 2. 1934 je avstrijska fašistična policija preiskala hišo pacifista Stephana Zweiga, zaradi suma skrivanja orožja. Globoko pretresen zaradi tega dejanja, je Zweig emigriral v London. Pri založniški hiši Insel so prepovedali izdajo njegovih knjig, zato so njegova dela odtlej izhajala na Dunaju. Vendar se kontakti z Nemčijo niso pretrgali. Istega leta je Zweig odpotoval v Južno Ameriko. V marcu leta 1933 je bila premiera filma, posnetega po njegovi noveli ''Skrivnost, ki žge'' (''Brennendes Geheimnis''), ker pa je naslov zbujal zasmehujoč odnos do požiga Reichstaga, so nadaljnje predvajanje filma prepovedali. Zweiga so uvrstili na listo knjig za sežig, leta 1935 pa na listo prepovedanih avtorjev. Leta 1938 se je ločil od žene Friderike, s katero sta živela ločeno že od leta 1934, ko je odšel v London. 1939 se je poročil s Charlotte Altmann, s katero je pobegnil iz Salzburga. Po izbruhu 2. svetovne vojne je Zweig prevzel britansko državljanstvo. Zapustil je London in preko New Yorka, Argentine in Paragvaja leta 1940 prispel v Brazilijo. Leta 1942 je izšla novela ''Novela o šahu'' (''Schachnovelle'') in monografija ''Brazilija'' (''Brasilien''). Leta 1944 je posthumno izšla njegova avtobiografija z naslovom ''Včerajšnji svet'' (''Die Welt von Gestern''). V marcu leta 1933 je bila premiera filma, posnetega po njegovi noveli ''Skrivnost, ki žge'' (''Brennendes Geheimnis''), ker pa je naslov zbujal zasmehujoč odnos do požiga Reichstaga, so nadaljnje predvajanje filma prepovedali. Zweiga so uvrstili na listo knjig za sežig, leta 1935 pa na listo prepovedanih avtorjev. Leta 1938 se je ločil od žene Friderike, s katero sta živela ločeno že od leta 1934, ko je odšel v London. 1939 se je poročil s Charlotte Altmann, s katero je pobegnil iz Salzburga. ~~Po izbruhu 2. svetovne vojne je Zweig prevzel britansko državljanstvo. Zapustil je London in preko New Yorka, Argentine in Paragvaja leta 1940 prispel v Brazilijo.~~ Leta 1942 je izšla novela ''Novela o šahu'' (''Schachnovelle'') in monografija ''Brazilija'' (''Brasilien''). Leta 1944 je posthumno izšla njegova avtobiografija z naslovom ''Včerajšnji svet'' (''Die Welt von Gestern''). === Smrt === Vrstica 27 ⟶ 24: == Recepcija in značilnosti njegovih del == Predvsem Zweigova prozna dela in romaneskne biografije (''Joseph Fouché, Marie Antoinette''), imajo še danes zvest krog bralcev. Njegovo celotno delo se kaže v velikem številu novel (''Novela o šahu'' (''Schachnovelle''), ''Ponoreli strelec'' (''Der Amokläufer'') itd.) in v zgodbah z zgodovinsko tematiko. Tako so se znašle zgodovinske osebnosti kot so Lev Tolstoj, Fjodor Dostojevski, Napoleon Bonaparte, Georg Friedrich Händel, Joseph Fouché ter Marija Antoinetta v Zweigovih delih kot subjektivno personalizirane zgodbe. Če bi poskušali v Zweigovem delu najti štiri prevladujoče značilnosti, bi jih lahko verjetno opisali s pojmi kot so tragedija, drama, melanholija in resignacija. Skoraj vsa Zweigova dela se končajo s tragično resignacijo; glavnega akterja pri doseganju sreče, ki je videti dosegljiva, ovirajo neposredne zunanje in notranje prepreke, kar deluje še bolj tragično. Ta značilnost je še posebej prisotna v delu Nepotrpežljivost srca (Undeguld des Herezens), Zweigovem edinem dokončanem romanu. Za svojo značilno novelo ''Ponoreli strelec'' (''Der Amokläufer''), razpravo o strasti, je dobil navdih pri velikem vzorniku Balsacu. V Zweigovem dobro poznanem delu Novela o šahu (Schachnovelle) se meščanska humanost bori proti surovosti odtujenega sveta. Hladnokrven, preračunljiv, brezčuten svetovni šahovski mojster, ki ga žene samo grabežljivost, igra proti človeku, ki so ga nacionalsocialisti zaprli in popolnoma izolirali. Kot prvo, se človek sooči z nečloveškim sistemom (nacionalsocializmom), kot drugo pa opisuje Zweig trpljenje zaprtega človeka, ki nima nobene možnosti stika z zunanjim svetom. Kljub gorečemu zagovarjanju humanosti, je bil Zweig tako v svojih delih kot v svojem življenju goreč pacifist. V tej vlogi je šel tako daleč, da je pisateljskemu poklicu odrekal vsako politično vlogo. Prav to stališče ga je pred drugo svetovno vojno razdvajalo in razlikovalo od drugih pisateljev v izgnanstvu (predvsem Heinricha Manna in Ernsta Weissa) in PEN-kluba. Thomas Mann je leta 1952, ob deseti obletnici Zweigove smrti, glede njegovega mirovništva izjavil: » Bili so časi, ko mi je bil njegov radikalni in brezpogojni pacifizem preprosto mučen. Zdelo se je, da je pripravljen sprejeti oblast zla, samo zato, da bi se s tem lahko izognil tistemu, kar je najbolj sovražil - vojni. Ta problem pa je nerešljiv. Od takrat, ko smo izvedeli, da tudi dobra vojna prinaša samo zlo, mislim danes drugače glede njegovega takratnega odnosa, oz. vsaj poskušam razmišljati drugače. V Zweigovem dobro poznanem delu Novela o šahu (Schachnovelle) se meščanska humanost bori proti surovosti odtujenega sveta. Hladnokrven, preračunljiv, brezčuten svetovni šahovski mojster, ki ga žene samo grabežljivost, igra proti človeku, ki so ga nacionalsocialisti zaprli in popolnoma izolirali. Kot prvo, se človek sooči z nečloveškim sistemom (nacionalsocializmom), kot drugo pa opisuje Zweig trpljenje zaprtega človeka, ki nima nobene možnosti stika z zunanjim svetom. Kljub gorečemu zagovarjanju humanosti, je bil Zweig tako v svojih delih kot v svojem življenju goreč pacifist. V tej vlogi je šel tako daleč, da je pisateljskemu poklicu odrekal vsako politično vlogo. Prav to stališče ga je pred drugo svetovno vojno razdvajalo in razlikovalo od drugih pisateljev v izgnanstvu (predvsem Heinricha Manna in Ernsta Weissa) in PEN-kluba. Thomas Mann je leta 1952, ob deseti obletnici Zweigove smrti, glede njegovega mirovništva izjavil: » Bili so časi, ko mi je bil njegov radikalni in brezpogojni pacifizem preprosto mučen. Zdelo se je, da je pripravljen sprejeti oblast zla, samo zato, da bi se s tem lahko izognil tistemu, kar je najbolj sovražil - vojni. Ta problem pa je nerešljiv. Od takrat, ko smo izvedeli, da tudi dobra vojna prinaša samo zlo, mislim danes drugače glede njegovega takratnega odnosa, oz. vsaj poskušam razmišljati drugače. Tako kot je Stefan Zweig dosledno zahteval ločitev duha od politike, tako je tudi trdno zagovarjal združeno Evropo v tradiciji Henrija Barbussesa, Romaina Rollandsa in Emila Verhaerensa. == Dela == === ~~Originalne~~Izvirne izdaje === * ''Srebrne strune'' (''Silberne Saiten''). Pesmi, 1901 * ''Filozofija Hipolita Taina'' (''Die Philosophie des Hippolyte Taine''). Disertacija, 1904[3] Vrstica 101 ⟶ 97: * ''Morda uporabljamo dva različna jezika...'' (''Vielleicht führen wir zwei verschiedene Sprachen...'') – K dopisovanju z Josephom Rothom in Stefanom Zweigom. Z 21 do sedaj še neobjavljenih pisem. Založnik Matjaz Birk, LIT, Münster 1996, ISBN 978-3-8258-3182-0 == ~~Literatura~~Viri == Hannah Arendt: St.Z. - ''Juden in der Welt von gestern in: dies., Sechs Essays Schneider'', Heidelberg 1948; wieder in: dies., Die verborgene Tradition. Acht Essays Suhrkamp, Frankfurt 1976. Übers. ins Engl. und Frz. Hanns Arens (Hg.): ''Der große Europäer Stefan Zweig''. S. Fischer, Frankfurt 1981, ISBN 3-596-25098-6. Vrstica 120 ⟶ 117: == Glej tudi == * [[~~Prepovedani~~prepovedani avtorji v času nacionalsocializma]] * [[~~Nemška~~nemška književnost]] == Povezave == Vrstica 142 ⟶ 139: * http://www.bukla.si/?action=articles&article_id=4 * http://ideja.forum-express.net/t2168-stefan-cvajg-stefan-zweig {{lifetime\|1881\|1942\|Zweig, Stefan}} [[Kategorija:Avstrijski pisatelji]] [[ar:شتيفان تسفايغ]]

Stefan Zweig: Razlika med redakcijama