Redakcija: 19:53, 2. junij 2011 uredi Minca2 (pogovor \| prispevki) 88 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:33, 2. junij 2011 uredi razveljavi Minca2 (pogovor \| prispevki) 88 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 7: ===Mimetične teorije=== PoV mimetičnih teorijah literarna oseba predstavlja [[Človek\|človeka]] ali človeku podobno [[Bitje\|bitje]]. Prvič je bil tak pogled izražen pri [[Aristotel\|Aristotelu]]. Pomembnejše teoretične paradigme znotraj mimetičnih teorij so: [[Semantika\|semantična]] teorija (teorija možnih svetov) [[Kognicija\|kognitivna]] teorija (mentalni modeli [[Bralec\|bralca]]) Vrstica 15: ====Semantična teorija==== Semantična teorija v ospredje postavlja razmerje med [[Realnost\|realnimi]] in možnimi svetovi. Literarne osebe nastopajo v možnih svetovih in so drugačne od oseb iz realnega življenja. So poustvarjene, saj jih ustvarjajo semiotični [[Pomen\|pomeni]] in [[Referenca\|reference]]. Znotraj možnega sveta je literarna oseba postavljena v [[Prostor\|prostor]] in [[Čas\|čas]] ter ima človeške lastnosti, in sicer fizične ali zunanje, družbene in mentalne ali notranje. Pripisana so ji nagnjenja, vedenja, prepričanje, namere, želje, drža, hrepenenje in akcija. Literarna oseba mora biti aktivna oz. dejavna oseba (~~sem ne sodijo~~ [[Postmoderna literatura\|postmodernistične]] literarne osebe so v nasprotju s tem). V nasprotju z realnimi osebami so informacije o literarni osebi omejene na tekst, ki jih prikliče v obstoj. Informacije lahko podrobno opišejo lastnosti literarne osebe, tudi njen mentalni svet, lahko pa so nepopolne, protislovne in nezdružljive. Literarne osebe imajo lahko različne modalne vloge: lahko obstajajo v možnem svetu, lahko pa so le mentalni konstrukt. To pomeni, da obstajajo le v mišljenju, želji, nameri ali domišljiji druge literarne osebe. Včasih je to težko prepoznati. [[Karakterizacija\|Karakterizacija]] (fizična, mentalna, vedenjska) literarnih oseb je univerzalna, vendar sta narava in število lastnosti literarne osebe raznolika. Odvisna sta od vloge literarne osebe v pripovedi, tipa možnega sveta, in sicer kaj je v njem nujno, možno ali verjetno, in od [[Estetika\|estetike]] [[Avtor\|avtorjeve]] [[Literarna šola\|literarne šole]]. Vrstica 27: ====Kognitivna teorija==== Kognitivna teorija se osredotoča na [[Mentalni model\|mentalne modele]]. Literarna oseba ima lahko dve vrsti značaja, in sicer [[Ploski značaj\|ploski]] inali [[Zaokroženi značaj\|zaokroženi značaj]]. Za ploske značaje velja, da ne morejo presenetiti, medtem ko zaokroženi lahko. Literarne osebe s ploskim značajem se ne spreminjajo in so zato statične. Na drugi stani so literarne osebe z zaokroženim značajem podvržene mentalnim spremembam, kot sta razvoj ali padec, in so zato dinamične. V kognitivni teoriji je literarna oseba dojeta kot mentalni model pripovednih svetov, ki ga konstruira bralec, medtem ko bere. Konstrukcija modela poteka na osnovi medsebojnega delovanja specifičnih tekstovnih podatkov in splošnega spoznavanja struktur, ki jih bralec prepoznava, ker so hranjene v njegovem dolgoročnem [[Spomin\|spominu]]. Razločujoče elemente, ki jih ne prepoznava, pa uvaja v svoj [[Mentalni zemljevid\|mentalni zemljevid]]. Ta tako vključuje značilnosti osnovnih tekstnih podatkov, okrog katerih je konstruiran minimalni situacijski okvir, sestavljen iz literarne osebe, časa, prostora, stanja in dogodka. Vrstica 40: [[perspektiva\|persprektive]] pripovedovalca literarne osebe (''narratee'') Ključno vprašanje je, iz katerega od teh gledišč dobimo informacije o posamezniku, in ali so te informacije resnične oz. zanesljive. Največ informacij o fizičnih, mentalnih in družbenih značilnostih literarne osebe dobimo iz navedb, ki neposredno pripisujejo lastnosti določeni osebi. Literarno osebo vedno karakterizira pripovedovalec ali pa jo je mogoče ugotoviti s pripovedovalčevo [[Samokarakterizacija\|samokarakterizacijo]]. Poleg pripovedovalca je samokarakterizacije sposoben tudi avtor. Na drugi strani pa tega perspektiva ne omogoča. Pri njej je mentalno dimenzijo mogoče razbrati iz narave informacij in njihovega obdelovanja. Informacije [[Vsevedni pripovedovalec\|vsevednega pripovedovalca]] so po pripovedovalski konvenciji resnične in na njihovi osnovi lahko določamo veljavnost informacij iz drugih virov. Le pripovedovalčeva [[Ironija\|ironija]] je stvar interpretacije. Nasprotno pa bralci sami odločijo, ali bodo informacije o ~~karakterju~~lastnostih literarnih oseb, ki jih prinašajo avtor, literarne osebe same ali [[Personalni pripovedivalec\|personalni pripovedovalec]], sprejeli ali jih zavrnili. Pri tem je zanesljivost avtorja odvisna od njegovih splošnih lastnosti ~~avtorja~~ (inteligence, znanja, poštenosti) in specifičnih, vezanih na kontekst (kdo karakterizira koga, za koga, v kakšni situaciji, s kakšnim namenom). Viri informacij, predvsem za mentalni svet, so: Vrstica 56: ===Nemimetične teorije=== Literarno osebo reducirajo na [[tekst\|tekstovno]] [[Gramatika\|gramatično]], [[Leksika\|leksikalno]] in [[Tema\|tematsko]] enoto. Tekstualnih in semiotičnih vidikov pripovednega [[Diskurz\|diskurza]] ne presežejo. Literarno osebo dojemajo kot predmet povezanega diskurza, kot tvarino, na katero so ~~vezane~~vezani: razločujoče leksikalne značilnosti glede na slovenične določilnice (vršilec, predmet) sredstva za doseganje estetskega učinka (smeh, groza) formalni ~~elemnti~~elementi v [[Zasnova\|zasnovi]], [[Razplet\|razpletu]], [[Zaplet\|zapletu]], zgodbi Na tematski ravni literarna oseba pomeni [[Ideologija\|ideološko]] pozicijo prepletanja [[Motiv\|motivov]] ali tem ter ponazoritev problemov, vedenj, ~~vrdnosti~~vrednosti in idej. K nemimetičnim teorijam sodi denimo model [[Roland Barthes\|Rolanda Barthesa]]. ===Združitev teorij=== [[James Phelan\|James Phelan]] je predlagal dopolnjevalni model literarne osebe, ki vključuje mimetične in nemimetične ~~teorija~~teorije. Loči tri osnovne komponente tega modela: mimetično (literarna oseba kot oseba) tematsko (literarna oseba kot ideja) *sintetično (literarna oseba kot ~~umeten~~umetni konstrukt) Vse te komponente obstajajo ob vsakem nastopu literarne osebe, povezave med njimi (katera je v ospredju, katera ni poudarjena) pa se razlikuje od pripovedi do pripovedi.

Izmišljena oseba: Razlika med redakcijama