Sociologija: Razlika med redakcijama

dodanih 1.797 zlogov ,  pred 9 leti
brez povzetka urejanja
m (r2.6.2) (robot Dodajanje: kk:Әлеуметтану)
 
[[Max Weber]] je oblikoval drugačno definicijo sociologije, ki razlaga, da je sociologija znanost o družbenem delovanju. Kadar preučujemo delovanje ljudi, moramo najprej razumeti njihove motive in spoznati subjektivne razloge za takšno delovanje. Zato sociologija ne razkriva in preučuje splošne zakonistost družbe.
 
==Družbena gibljivost ==
V sociologiji lahko najdemo različne delitve in klasifikacije družbene gibljivosti. Najosnovnejša pa je delitev na horizontalno in vertikalno.
 
===Horizontalna gibljivost===
 
O horizontalni gibljivosti, ki se deloma prekriva z geografskim pojmom selitev (vključno z migracijami), v sociologiji govorimo, če posamezniki ali skupine pri selitvah ne spremenijo družbenega statusa, ampak eno družbeno pozicijo iste vrste, istega ranga, menjajo za drugo ne da bi pri tem pridobili ali izgubili položaj na družbeni lestvici.
 
===Vertikalna gibljivost===
 
Z vidika posameznika glede na smer spreminjanja položaja ločimo gibljivost navzgor ali gibljivost navzdol. Prva pomeni pridobitev višjega položaja, pripadnost višjemu sloju, torej družbeni vzpon ali dvig (družbena promocija), posledica gibljivosti navzdol pa je obratno padec ali spust na nižji položaj (družbena degradacija).
 
Intrageneracijska (znotrajgeneracijska) gibljivost se nanaša na družbeno gibanje znotraj ene generacije. Meri se s primerjanjem posameznika v dveh ali več fazah v posameznikovem življenju.
 
Intergeneracijska (medgeneracijska) mobilnost pa se nanaša na spremembe, ki jih otroci dosežejo glede na status kot njihovih staršev in se nanaša na družbeno gibanje med generacijami ter se meri s primerjanjem statusa večih generacij. Raziskave kažejo, da večina otrok dosega status, ki je približno enak statusu staršev ali o veliki stopnji samorekrutacije elite.
 
Z vidika družbe ugotavljamo, kakšne možnosti napredovanja (izboljšanja družbenega položaja) omogoča posamezna družba. Tako ločimo odprte stratifikacijske sisteme (sodobne družbe), v katerih je možnost vertikalne mobilnosti precej velika in zaprte, v katerih je ta možnost majhna ali je ni.
 
 
<div align="center">