Kraljevina Jugoslavija: Razlika med redakcijama

'''Kraljevina Jugoslavija''' je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]].

 

[[Slika:Banovine Kr.Jug.JPG|thumb|left|260px|Banovine Kraljevine Jugoslavije]]

 

 

Meje banovin praviloma niso spoštovale zgodovinskih in narodnostnih mej; [[Bela krajina]] je tako nekaj časa spadala pod savsko banovino.

 

Septembra [[1931]] je kralj izdal novo (»oktroirano« ali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) [[Oktroirana ustava|ustavo]], s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo [[Karađorđević]] na čelu. Ustava govori o enem »jugoslovanskem« narodu. Uveden je dvodomni parlament, sestavljen iz senata in poslanske zbornice. Poseben zakon je dovoljeval ustanavljanje političnih strank, ki pa niso smele delovati »na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi«.

 

[[9. oktober|9. oktobra]] [[1934]] so pripadniki [[ustaštvo|ustaškega gibanja]], ki ga je podpirala [[fašizem|fašistična]] [[Italija]], na državniškem obisku v [[Marseille|Marseillu]] izvedli atentat na kralja Aleksandra. Ker prestolonaslednik [[Peter II. Karađorđević]] še ni bil polnoleten, ga je nadomeščal stric, knez [[Pavel Karađorđević]].

 

Decembra [[1938]] so bile volitve, po katerih je postal predsednik vlade [[Dragiša Cvetković]], podpredsednik pa [[Vladimir Maček]] ([[Hrvatska seljačka stranka|HSS]]). [[26. avgust]]a [[1939]] sta podpisala [[Sporazum Cvetković-Maček|sporazum]], po katerem sta bili savska in primorska banovina združeni v veliko banovino Hrvaško. V tem času je nastajala tudi zamisel o banovini Sloveniji.

 

Kraljevina Jugoslavija je [[25. marec|25. marca]] [[1941]] na [[Dunaj]]u podpisala pristop k [[trojni pakt|trojnemu paktu]] in se tako pridružila fašističnim silam. Hitler naj bi regentu Pavlu obljubil izhod na [[Egejsko morje]] in pristanišče [[Solun]].

 

Dva dni kasneje [[27. marec|27. marca]] zaradi pristopa k trojnemu paktu so v Beogradu izbruhnile demonstracije. Skupina proangleško usmerjenih častnikov in meščanskih politikov, oprta na proteste jugoslovanskih narodov, je izvedla državni udar. Zrušila je kneza Pavla in za polnoletnega razglasila Petra II. kot kralja. Vodenje vlade je prevzel letalski general [[Dušan Simović]]. Tako je država dejansko izstopila iz fašističnega tabora.

 

[[Image:Fascist occupation of yugoslavia.png|thumb|right|250px]]

[[6. april]]a [[1941]] je Nemčija brez vojne napovedi [[Aprilska vojna|napadla Kraljevino Jugoslavijo]] in Grčijo. S tem se je na tem ozemlju začela [[druga svetovna vojna]], ki je trajala štiri leta. Nemška letala so začela bombardirati Beograd, vojska pa je začela izvajati operacije po načelih [[bliskovita vojna|bliskovite vojne]]. Na jugoslovansko ozemlje so začele prodirati tudi italijanske in madžarske enote. Jugoslovanska vojska je kapitulirala [[17. april]]a, Grčija pa [[21. april]]a. Britanci so se iz Grčije umaknili na [[Kreta|Kreto]]. [[20. maj]]a se je začel zračni desant na Kreto. Po 12 dnevih bojev so Nemci osvojili otok. Okupatorji so iz Jugoslavije odpeljali 374.000 ujetnikov, državo pa so si razdelili Nemci, Italijani, Bolgari in Madžari.