Stefan Zweig: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ar, be, bg, br, ca, cs, cv, da, de, el, eo, es, et, eu, fa, fi, fr, fy, ga, he, hr, hu, hy, io, is, it, ja, ka, ko, ku, la, lb, lt, nl, nn, no, oc, pl, pt, ro, ru, sh, simple, sk, sq, sr, sv, tr, uk, vi, zh |
m p |
||
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Stefan Zweig''' (* [[28. november]] [[1881]] na [[Dunaj]]u; † [[22. februar]] [[1942]] v mestu [[Petrópolis]], glavno mesto zvezne države [[Rio de Janeiro]], [[Brazilija]]), avstrijski pisatelj.
== Življenje ==
1881 do 1918 – Obdobje odraščanja
Stefan Zweig je bil sin premožnega židovskega tekstilnega trgovca Moritza Zweiga in matere Ide Brettauer, potomke bogate trgovske rodbine iz Hohenemsa. Odraščal je z bratom Alfredom v čudovitem stanovanju v predelu Dunaja, imenovanem Schottenring. Družina Zweig ni bila verna, kasneje se je Stefan označil za »juda po naključju«.
Zweig je leta 1899 opravil maturo na dunajski gimnaziji Wasagasse. Kasneje se je vpisal na dunajsko univerzo, smer filozofija, kjer je namesto da bi obiskoval predavanja, pisal feljtone za časopis Neue freie Presse, katerega redaktor je bil Theodor Herzl. Kasneje, ko so od leta 1897 v časopisu objavljali njegove pesmi, je izšla njegova zbirka pesmi Srebrne strune (Silberne Saiten) in 1904 prva novela Ljubezen Erike Ewald (Die Liebe der Erika Ewald). Istega leta je pri Friedrichu Jodlu na Dunaju promoviral z doktorsko disertacijo Filozofija Hipolita Taina (Die Philosophie des Hippolyte Taine). Vedno bolj in bolj je razvijal svoj značilen način pisanja, v katerem se povezujejo psihološki uvid, napeta zgodba in briljanten stil. Poleg pisanja zgodb in esejev je bil tudi novinar in prevajalec. Prevedel je dela Verlainea, Baudelairea, še posebej pa dela Emila Verhaerena. Njegove knjige so izšle v založbi Insel v Leipzigu, katere lastnik je bil Anton Kippenberg. S Zweigom sta bila dobra prijatelja, saj ga je vzpodbujal, da je v svoji založbi Insel-Bücherei, ki jo je ustanovil leta 1912, po 1. svetovni vojni izdal zbirko knjig Bibliotheca mundi in Pandora v izvirnih jezikih.
Zweig je živel meščansko življenje in je tudi veliko potoval. Med drugim je leta 1910 obiskal Indijo in leta 1912 Ameriko. Ta potovanja so mu omogočila navezavo stikov tudi z drugimi pisatelji in umetniki, s katerimi si je kasneje dolga leta dopisoval. Zweig je bil tudi navdušen zbiralec rokopisov.
=== 1919 do 1933 – Salzburška leta ===
Po koncu vojne se je Zweig vrnil nazaj v Avstrijo. Živel je v Salzburgu v vili Paschinger na Kapuzinerbergu. Januarja 1920 se je poročil s Frideriko von Winternitz, bivšo ženo novinarja dr. Felixa von Winternitza.
Kot zavzet intelektualec se je Zweig strastno zavzemal proti nacionalizmu in revanšizmu, ter spodbujal idejo o združeni Evropi. V tem času je tudi veliko ustvarjal: zgodbe, drame, novele. Zvezdni trenutki človeštva (Sternstunden der Menschheit), v katerih je ujel zgodovinsko dogajanje časa, velja še do danes za eno njegovih najuspešnejših del.
Leta 1928 je prepotoval Sovjetsko zvezo in na pobudo Maxima Gorkega, s katerim sta si dopisovala, izdal delo tudi v ruskem jeziku. Knjigo, ki je izšla leta 1931, z naslovom Zdravljenje z duhom (Die Heilung durch den Geist), je posvetil Albertu Einsteinu. Leta 1933 je Zweig napisal libreto za opero Richarda Straussa
=== 1934 do 1942 – Leta v izgnanstvu ===
Premoč nacionalsocializma v nemškem rajhu leta 1933 je bilo čutiti tudi v Avstriji. 18. 2. 1934 je avstrijska fašistična policija preiskala hišo pacifista Stephana Zweiga, zaradi suma skrivanja orožja. Globoko pretresen zaradi tega dejanja, je Zweig emigriral v London. Pri založniški hiši Insel so prepovedali izdajo njegovih knjig, zato so njegova dela odtlej izhajala na Dunaju. Vendar se kontakti z Nemčijo niso pretrgali. Istega leta je Zweig odpotoval v Južno Ameriko.
Vrstica 18:
Po izbruhu 2. svetovne vojne je Zweig prevzel britansko državljanstvo. Zapustil je London in preko New Yorka, Argentine in Paragvaja leta 1940 prispel v Brazilijo.
Leta 1942 je izšla novela Novela o šahu (Schachnovelle) in monografija Brazilija (Brasilien). Leta 1944 je posthumno izšla njegova avtobiografija z naslovom Včerajšnji svet (Die Welt von Gestern).
=== Smrt ===
22.2.1942 je v mestu Petropolis (pri Riu de Janeiru) Stefan Zweig naredil samomor s tem, da je zaužil preveliko dozo Veronala. Njegova žena mu je sledila v smrt s predoziranjem morfija. Naslednje jutro so ju našle sobarice skupaj v postelji: njega s sklenjenimi rokami, njo stisnjeno k njemu, kot da bi oba spala. Zweigovo odločitev, da »prostovoljno in z zdravim razumom« konča svoje življenje pa niso vsi sprejeli z razumevanjem, zlasti zato, ker mu je bila - za razliko od njegovih kolegov v izgnanstvu - materialna eksistenca zagotovljena. Vendar zaradi uničenja njegove »duhovne domovine Evrope« in brezperspektivnosti življenja v izgnanstvu, Zweig ni imel nobene druge izbire, kot da konča svoje življenje. S tem je postal simbol za intelektualce v 20. stoletju. Zato so tudi v Zweigovem zadnjem domovanju v Petropolisu uredili muzej Casa Stefan Zweig, v spomin nanj in na njegovo delo.
== Recepcija in značilnosti njegovih del ==
Predvsem Zweigova prozna dela in romaneskne biografije (Joseph Fouché, Marie Antoinette), imajo še danes zvest krog bralcev. Njegovo celotno delo se kaže v velikem številu novel (Novela o šahu (Schachnovelle), Der Amokläufer itd.) in v zgodbah z zgodovinsko tematiko. Tako so se znašle zgodovinske osebnosti kot so Lev Tolstoj, Fjodor Dostojevski, Napoleon Bonaparte, Georg Friedrich Händel, Joseph Fouché ter Marija Antoinetta v Zweigovih delih kot subjektivno personalizirane zgodbe.
Če bi poskušali v Zweigovem delu najti štiri prevladujoče značilnosti, bi jih lahko verjetno opisali s pojmi kot so tragedija, drama, melanholija in resignacija. Skoraj vsa Zweigova dela se končajo s tragično resignacijo; glavnega akterja pri doseganju sreče, ki je videti dosegljiva, ovirajo neposredne zunanje in notranje prepreke, kar deluje še bolj tragično. Ta značilnost je še posebej prisotna v delu Nepotrpežljivost srca (Undeguld des Herezens), Zweigovem edinem dokončanem romanu. Za svojo značilno novelo Ponoreli strelec (Der Amokläufer), razpravo o strasti, je dobil navdih pri velikem vzorniku Balsacu.
V Zweigovem dobro poznanem delu Novela o šahu (Schachnovelle) se meščanska humanost bori proti surovosti odtujenega sveta. Hladnokrven, preračunljiv, brezčuten svetovni šahovski mojster, ki ga žene samo grabežljivost, igra proti človeku, ki so ga nacionalsocialisti zaprli in popolnoma izolirali. Kot prvo, se človek sooči z nečloveškim sistemom (nacionalsocializmom), kot drugo pa opisuje Zweig trpljenje zaprtega človeka, ki nima nobene možnosti stika z zunanjim svetom. Kljub gorečemu zagovarjanju humanosti, je bil Zweig tako v svojih delih kot v svojem življenju goreč pacifist. V tej vlogi je šel tako daleč, da je pisateljskemu poklicu odrekal vsako politično vlogo. Prav to stališče ga je pred drugo svetovno vojno razdvajalo in razlikovalo od drugih pisateljev v izgnanstvu (predvsem Heinricha Manna in Ernsta Weissa) in PEN-kluba.
Thomas Mann je leta 1952, ob deseti obletnici Zweigove smrti, glede njegovega mirovništva izjavil: » Bili so časi, ko mi je bil njegov radikalni in brezpogojni pacifizem preprosto mučen. Zdelo se je, da je pripravljen sprejeti oblast zla, samo zato, da bi se s tem lahko izognil tistemu, kar je najbolj sovražil - vojni. Ta problem pa je nerešljiv. Od takrat, ko smo izvedeli, da tudi dobra vojna prinaša samo zlo, mislim danes drugače glede njegovega takratnega odnosa, oz. vsaj poskušam razmišljati drugače.
Tako kot je Stefan Zweig dosledno zahteval ločitev duha od politike, tako je tudi trdno zagovarjal združeno Evropo v tradiciji Henrija Barbussesa, Romaina Rollandsa in Emila Verhaerensa.
== Dela ==
=== Originalne izdaje ===
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Izbor novejših izdaj
*
*
*
*
*
*
*
*
=== Dopisovanje ===
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
▲* Alfons Petzold – stefan Zweig: Dopisovanje. Alfons Petzold – Stefan Zweig: Briefwechsel. Predgovor in komentar, založnik David Turner, Peter Lang, New York 1998, ISBN 978-0-8204-3900-6
▲* Pisma prijateljem (Briefe an Freunde). Založniki Richard Friedenthal, S. Fischer, Frankfurt am Main 1978, ISBN 978-3-10-097028-2
▲* Dopisovanje s Hermanom Bahrom, Sigumndom Freudom, Rainer Maria Rilke in Arthurjem Schnitzlerjem (Briefwechsel mit Hermann Bahr, Sigmund Freud, Rainer Maria Rilke und Arthur Schnitzler. Založnik Jeffrey B. Berlin et al., S. Fischer, Frankfurt am Main 1987, ISBN 978-3-10-097081-7
▲* Herman Hesse in Stefan Zweig: Dopisovanje (Hermann Hesse und Stefan Zweig: Briefwechsel). Založnik Volker Michels, Suhrkamp (BS 1407), Frankfurt am Main 2006, ISBN 978-3-518-22407-6
▲* Rainer Maria Rilke in Stefan Zweig v pismih in dokumetnih (Rainer Maria Rilke und Stefan Zweig in Briefen und Dokumenten). Založnik Donald A. Prater, Insel, Frankfurt am Main 1987, ISBN 978-3-458-14290-4
▲* Stefan Zweig / Paul Zech. Pisma 1910–1942, Greifen, Rudolstadt 1984, ISBN 978-3-596-25911-3
▲* Morda uporabljamo dva različna jezika... (Vielleicht führen wir zwei verschiedene Sprachen...) – K dopisovanju z Josephom Rothom in Stefanom Zweigom. Z 21 do sedaj še neobjavljenih pisem. Založnik Matjaz Birk, LIT, Münster 1996, ISBN 978-3-8258-3182-0
== Literatura ==
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
== Glej tudi ==
* [[Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma]]
Vrstica 121 ⟶ 127:
== Povezave ==
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
== Zunanje povezave ==
*
*
*
[[ar:شتيفان تسفايغ]]
| |||