Metafikcija: Razlika med redakcijama

 

== Časovna umestitev ==

Ameriška metafikcija se je kot sklenjen literarni pojav začela v začetku šestdesetih let dvajsetega stoletja z romanom [[John Barth|Johna Bartha]]: ''[[The Sot-Weed Factor]]'' ([[1960]]). S tem je na faktografski ravni njena časovna omejitev nesporna, pojavi pa se vprašanje, ali je ameriška metafikcija del [[postmodernizem|postmodernizma]] ali ne.

[[literarna kritika|Literarni kritik]] [[Frederick Jameson]] je v svoji teoriji o začetku postmodernizma njegov časovni prag postavil tako blizu devetdesetim letom, da bi bilo ob sprejetju njegove periodizacije potrebno iz konteksta postmodernizma izvzeti marsikatero delo, ki spada v ameriško metafikcijo. Mnenja večine ostalih kritikov pa puščajo dovolj prostora za smer, ki se je v knjižni obliki vzpostavila v prvi polovici šestdesetih let.

 

== Zgodovinsko ozadje ameriške metafikcije ==

=== 1934–1941: Obrat na levici ===

Za del ameriškega kulturnega življenja, pomembnega za ameriško metafikcijo, je odločilen vpliv njujorških judovskih intelektualcev. [[Publicist|Publicisti]] iz štiridesetih in petdesetih let so v svojem spisju uporabljali trdno oblikovana teoretska merila, ki so odsevala širša družbena dogajanja z željo, da bi vanje na svoj način s pisanjem tudi posegla.

 

 

=== 1941–1960: Slepa ulica ideologije ===

[[Radikalizem]] levičarskih intelektualcev je dodatno omehčala [[druga svetovna vojna]]. V [[Združene države Amerike|Združenih državah]] je po zmagi prišlo do [[hladna vojna|hladne vojne]], krepitve desničarskih pozicij in procesa proti domnevnima sovjetskima vohunoma zakoncema Rosenberg. Proces se je končal z njuno usmrtitvijo na električnem stolu, ki je podlaga za roman ''The Public Burning'' (1977) avtorja [[Robert Coover|Roberta Cooverja]]. Proces je vplival tudi na vrsto drugih pomembnih del ameriške proze tistega časa. Začne se obdobje [[markatizem|merkatizma]], po senatorju McCarthyju poimenovana serija procesov proti levičarskim intelektualcem.

 

 

=== 1960 in kasneje: Eksplozija univerzitetnega sloga ===

Ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let je začela odraščati številna »baby-boom« povojna generacija, kot posledica izbruha življenjske radosti ob koncu vojne. Njen pritisk na [[univerza|univerze]] in sočasno mehčanje ameriškega političnega prizorišča povzroči, da vodilno vlogo v oblikovanju [[kulturna zavest|kulturne zavesti]], poprej v vlogi intelektualnih revij, prevzamejo univerze. Zaradi povečanega priliva študentov in profesorjev se je na univerzah pričela neizogibna geografska in intelektualna [[pluralizacija]] ameriške univerzitetne ponudbe, ki je povzročila nastanek številnih novih študijskih programov, ustreznih zahtevam zahtevnejše generacije.

 

 

=== Osemdeseta leta: Beg iz labirinta ===

Eksploziji ameriških metafikcionalistov je sledila povsem nova usmeritev v [[minimalizem]] in [[intimizem]] tako znotraj ameriške proze, kot tudi znotraj šol kreativnega pisanja. Pri tem pisanju je šlo za razviden obrat od ameriške metafikcije po izbiri teme in po samem slogu. Pozornost piscev se je obrnila k majhnim, vsakdanjim dogodkom in ljudem, slog pa je postal karseda preprost. Reference, ki so nastopale v besedilih so bile materialne in realne.

 

*[[Walter Abish]]

*[[Ronald Sukenick]]

 

== Viri ==

 

 

[[Kategorija:Ameriška književnost]]