Tridesetletna vojna: Razlika med redakcijama

Potem ko so Švedi premagali Dance na kopnem in na morju in si zagotovili prevlado v Baltiku, so se spet usmerili na južno Češko, kjer so februarja 1645 Jankauu hudo porazili slabše opremljeno cesarsko-bavarsko vojsko. V avgustu istega leta so Francozi dobili drugo bitko pri Nördlingenu. Z mirom v [[Ulm]]u 1647 so prisilili Maksimiljana Bavarskega, da je odrekel pomoč cesarju, vendar je mirovni pogoj prekršil in v maju 1648 spet sodeloval s cesarsko vojsko v bitki pri Zusmarshausnu. To pot je po številu mož pol manjša cesarsko-bavarska vojska komaj ušla popolnemu uničenju. V juliju 1648 so Švedi pod vodstvom generala Karla Gustava (kasnejšega kralja [[Karl X. Gustav|Karla X. Gustava]]) zavzeli praški grad. Grozilo je zavzetje Prage in cesar Friderik III. je moral na pogajanjih v [[Münster|Münstru]] in [[Osnabrück|Osnabrücku]] (ki so potekala že od 1644) sprejeti predložene mu mirovne pogoje. Pogajanja so bila zaključena 1424. oktobra. Vrsta dokumentov, ki je bila podpisana med 15. majem in 24. oktobrom 1648, sestavlja [[vestfalski mir]], ki je končal tridesetletno vojno, ni pa razrešil ozemeljskega spora med Francijo in Španijo, ki sta vojno nadaljevali do [[Pirenejski mir|pirenejskega miru]] 1659.

* Lee, Stephen J. (1995). ''Tridesetletna vojna.'' Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=0903584746789939&rec=1&sid=1 spletcobiss]