Postmoderna literatura: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vozač (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vozač (pogovor | prispevki)
Vrstica 120:
Aleš Debeljak ugotavlja, da je izguba resničnosti in pristnega izkustva pripeljala do točke, na kateri se je bila literatura prisiljena začeti ukvarjati sama s seboj, s svojimi postopki in pripovednimi mehanizmi. Na zunajtekstualno resničnost, ki v svoji čisti obliki ne obstaja, je namreč ni vezala nobena korespondenca več. <ref>Aleš Debeljak: Prolegomena za ameriško metafikcijo. Ameriška metafikcija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. 227.</ref>
Začetek je Barthov Trgovec s tobakom. Posebnost ameriške metafikcije je za razliko od evropskega metafikcijskega pisanja zgledovanje po nacionalni literarni tradiciji.
Gass, ki je prvi omenil termin metafikcija, jo opredeljuje kot prozo, ki namesto resničnega življenja preučuje samo sebe, kar pa ni nov pojav (Don Kihot, Tristram Shandy, modernisti; Labirinti iz papirja )<ref>Andrej Blatnik: Labirinti iz papirja. Ljubljana: LUD Literatura, 1994. 32—33.</ref>
Kos trdi ameriška metafikcija se sicer navezuje na modernizem, a to počne simulacijsko oz. modernističnim prvinam jemlje vlogo neposrednega predstavljanja prave resničnosti.