Postmoderna literatura: Razlika med redakcijama

dodanih 1.638 zlogov ,  pred 9 leti
 
Predstavniki: [[John Barth]], [[Donald Barthelme]], [[Richard Brautigan]], [[Robert Coover]], [[Thomas Pynchon]] ...
 
Glede postmodernističnosti je to najmanj sporna smer. Povezana je z uvedbo šol kreativnega pisanja. Andrej Blatnik pravi, da je ameriška metafikcija strogo samonanašalna in nima nič opraviti z realnim izkustvom.<ref>Andrej Blatnik: Labirinti iz papirja. Ljubljana: LUD Literatura, 1994. 25.</ref> Pojmovanje ameriške metafikcije kot mehke avantgarde je neustrezno, a vendar je našla pri njej nekaj izraznih sredstev: brisanje razlike med umetnostjo in življenjem, visoko in nizko literaturo, različnimi vrstami umetnosti, …
Aleš Debeljak ugotavlja, da je izguba resničnosti in pristnega izkustva pripeljala do točke, na kateri se je bila literatura prisiljena začeti ukvarjati sama s seboj, s svojimi postopki in pripovednimi mehanizmi. Na zunajtekstualno resničnost, ki v svoji čisti obliki ne obstaja, je namreč ni vezala nobena korespondenca več. <ref>Aleš Debeljak: Prolegomena za ameriško metafikcijo. Ameriška metafikcija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. 227.</ref>
Začetek je Barthov Trgovec s tobakom. Posebnost ameriške metafikcije je za razliko od evropskega metafikcijskega pisanja zgledovanje po nacionalni literarni tradiciji.
Gass, ki je prvi omenil termin metafikcija, jo opredeljuje kot prozo, ki namesto resničnega življenja preučuje samo sebe, kar pa ni nov pojav (Don Kihot, Tristram, modernisti; Labirinti iz papirja <ref>Andrej Blatnik: Labirinti iz papirja. Ljubljana: LUD Literatura, 1994. 32—33.</ref>
Kos trdi ameriška metafikcija se sicer navezuje na modernizem, a to počne simulacijsko oz. modernističnim prvinam jemlje vlogo neposrednega predstavljanja prave resničnosti.
 
=== Novi roman ===
28

urejanj