Postmoderna literatura: Razlika med redakcijama

dodanih 1.364 zlogov ,  pred 9 leti
=== Medbesedilnost ===
Tudi [[medbesedilnost]] ima v postmodernizmu isto funkcijo kot metafikcija, z mešanjem elementov visoke in nizke literature opozarja na fiktivnost literarnega besedila. Bralec je tako prisiljen k teoretskemu branju [[proza|proze]]. Medbesedilnost Manfred Pfister in [[Marko Juvan]] povezujeta z metafikcijo, [[Janko Kos]] pa s postmodernizmom, saj je zanj obvezno navezovanje na historične sloge ali žanre. Medbesedilnost se je pojavljala že pred postmodernizmom, ko še ni bilo dvoma o resničnosti »besedila v besedilu«, v postmodernsitični literaturi postane medbesedilnost zopet samonanašalna in se zato močno navezuje na metafikcijo. Medbesedilnost pokriva tudi druge postmodernistične postopke, kot so imitacija, [[parodija]], [[pastiš]], fiktivna biografija, imitacije učbenika …
 
Linda Hutcheon, Patricia Waugh in Andrej Blatnik v metafikcijo štejejo tudi citatnost in mešanje visoke in nizke kulture, Janko Kos pa jih loči med sabo. Virk, kot že rečeno, prišteva postmodernistično medbesedilnost k postmodernistični metafikciji.
Za Juvana je medbesedilnost postmodernistična takrat, ko je metafikcijska. Za Kosa je medbesedilno (imitacijsko, parodično, citatno, …) navezovanje bistven del postmodernizma. Medbesedilnost opozarja, da je tekst pred subjektom in da je vsak tekst mreža drugih tekstov. Metafikcijski učinek se sproži zaradi tega, ker avtor da vedeti bralcu, da ve za druga besedila, ki obstajajo zunaj njegovega, zaradi česar se zgodi v besedilu »kratki stik«, ko je avtor nenadoma prisoten s to svojo vednostjo. V Imenu rože Umberta Eca lahko bralec najde kar nekaj navezav na Sherlocka Holmesa. Glavni lik tako ne poskuša biti posnetek/reprezentacija neke realne osebe, temveč se referira na drugo izmišljeno osebo, s čimer subtilneje opozarja na fiktivnost literarnega dela. Bralcu je onemogočena nenaivna identifikacija s svetom romana. Postmodernistična intertekstualnost je vprežena v komentiranje same realnosti; je orodje samorefleksije. Intertekstualnost je postmodernistična toliko, kolikor je metafikcijska. Resničnost ni ne zunanja ne notranja, ampak brezsubstančna resničnost relacije.
 
== Glavni tokovi ==
28

urejanj