Metafora: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
==Splošno==
Med metafore uvrščamo tudi:
Med metafore uvrščamo tudi nekatere [[Ukrasni pridevek|ukrasne pridevke]] ali [[Ukrasni pridevek|epíteton ornans]] (npr. bela Ljubljana), skoraj vse [[Poosébljenje|poosebitve ali personifikacije]] (npr. Okna gledajo na ulice; Vince sladko se v kozarcih nam smeja. - [[France Prešeren|Prešeren]]) in nekatera [[Ukrasni pridevek|stalna rekla ali fraze]] (npr. lahko noč).▼
*nekatere [[Ukrasni pridevek|ukrasne pridevke]] ali [[Ukrasni pridevek|epíteton ornans]] (npr. bela Ljubljana),
▲
*nekatera [[Ukrasni pridevek|stalna rekla ali fraze]] (npr. lahko noč).
Metafora se je iz prvotnega območja [[Retorika|retorike]] in [[Poetika|poetike]]preselila v najrazličnejše [[Veda|vede]], postala je [[Predmet|predmet]] [[Lingvistika|lingvistike]], [[Literarna veda|literarne vede]], [[Psihologija|psihologije]], [[Psihoanaliza|psihoanalize]], [[Filozofija jezika|filozofije jezika]], [[Semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[Računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[Jezik|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot “miselno [[Figura|figure]]”, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene.
Vrstica 12 ⟶ 18:
Obstaja več različnih razlag metafore:
Vrstica 45 ⟶ 51:
Kognitivna teorija metafore izhaja iz prepričanja, da med vsakdanjim jezikom in jezikom literature ni bistvene razlike. Kognitivisti so torej prepričani, da kreativne metafore, ki se zapisujejo v ekonomiji, pravu, politiki itd., niso nič drugačne od tistih v literaturi, le da so tu pogostejše, zato naj bi bila literatura primarni predmet njihovega preučevanja. Kreativne metafore po Lakoffu in Johnsonu omogočajo nov način razmišljanja, ustvarjajo nove realitete, kar je posebej značilno za pesniške metafore, saj prav te najpogosteje kreirajo nove konceptualne metafore .
==== Primer ====
{{navedek|Najin odnos je prišel do slepe ulice}}
je stavek, ki ni nujno vzet iz književnosti, saj ga lahko slišimo precej pogosto. Podobnih primerov te tako imenovane "konceptualne metafore" je nič koliko. Lakoff pokaže, kako pojmujemo ljubezen kot potovanje, v kateri sta ljubimca popotnika, ljubezenski odnos vozilo, skupni smotri so cilji potovanja, težave v odnosu pa ovira v potovanju. Uporabljajoč to paradigmo - Lakoff uporabi besedo "mapping" - iz enega področja preidemo na drugo, v tem primeru iz ljubezni na potovanje. Vsako primerjanje (vsaka paradigma) sledi vzorcu (je stalni vzorec konceptualnih) pojmovnih povezav. (V paradigmi "ljubezen je potovanje" je odnos vozilo.)
Na sorden način v vsakdanjem govoru metaforično konceptualiziramo čas. Čas je pogosto podan kot premikanje, kjer je prihodnost pred opazovalcem, preteklost pa za njim. Ker ima premikanje prostorsko dimenzijo, jo dobi tudi čas, posledično pa tudi "hitrost" in podobni pojmi.
==== Metafore vsakdanjih dogodkov ====
*Spremembe so premiki.
*Razlogi so sila.
*Nameni so smotri.
*Načini so poti.
*Težave so ovira.
*Pričakovani napredek je urnik potovanja, potnik pride do predvidenih ciljev ob predvidenih trenutkih.
*Diskusija je vojna.
*Več je zgoraj, manj je spodaj.
*Vrlina je zgoraj, razvada je spodaj.
*Prihodnost je pred nami, preteklost je za nami.
*Ljubezen je norost.
*Ljubezen je vojna.
| |||