Stilistika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
Je področje jezikoslovja in literarne vede. Proučuje stil besedila, avtorja, jezikovnih zvrsti, žanrov, opravlja stilno analizo. Na Slovenskem so se s stilistiko ukvarjali (nekateri se še danes): [[Silva Trdina|Silva Trdina]], [[Anton Ocvirk|Anton Ocvirk]], [[Jože Toporišič|Jože Toporišič]], [[Tomo Korošec|Tomo Korošec]], [[Breda Pogorelec|Breda Pogorelec]], [[Hermina Jug-Kranjec|Hermina Jug-Kranjec]], [[Franc Zadravec|Franc Zadravec]], [[Marko Stabej|Marko Stabej]]. Današnja stilistika ima korenine v ruskem formalizmu in z njim povezani [[Praška šola|Praški šoli]] v zgodnjem dvajsetem stoletju. Razvila se je v 2. polovici 19. stoletja. Sprva so bile na mestu stilistike [[retorika|retorika]], [[poetika|poetika]] in [[dialogika|dialogika]] ([[Antika|Antika]]). Predhodnica stilistike je bila tako v [[antična Grčija|antični Grčiji]] kot pri [[stari Rimljani|starih Rimljanih]] [[retorika|retorika]]. Za domačo besedo [[slog|slog]] uporabljamo mi in tudi mnogi jeziki tujko [[stil|stil]]. Beseda izvira iz latinščine (stilus). Tam je prvotno pomenila priostreno leseno paličico, s katero so pisali [[stari Rimljani|stari Rimljani]] na povoščene tablice. Na začetku je bil predmet stilistike pisani jezik. Govorjeni jezik je bil stvar [[retorika|retorike]].
 
V širšem pomenu besede nam slog kot človekov življenjski slog predstavlja tisto notranjo silo, ki daje življenju zunanji videz. Kaže se v človekovčlovekovemu govorjenju, v njegovih kretnjah, v njegovem načinu oblačenja itd. [[Slog|Slog]] v ožjem pomenu besede ali umetniški slog pa predstavlja način izražanja z z barvo, z likom, z zvokom, z besedo. Torej stilistika ne označuje samo posameznih tekstov, ampak tudi množico značilnosti, ki so skupne vsem umetnostim kake dobe, vključno v literaturi.
 
[[Stil|Stil]], ki ga danes ''Slovar slovenskega knjižnega jezika'' definira kot to, kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih, je utemeljila šele [[romantika|romantika]]. Enako kot [[stil|stil]] je v ''Slovarju slovenskega knjižnega jezika'' definiran tudi izraz [[slog|slog]]. Torej gre na ravni pomenov za sinonima. Njuna raba pa se razlikuje. [[Jože Toporišič|Jože Toporišič]] v ''Enciklopediji slovenskega jezika'' zapiše, da je [[stil|stil]] izraba prostih variantnih danosti: stalnih oblik sporočanja; zgradbenih značilnosti besedila; merjenosti besede; stilnih formacij; subjektivnega ali objektivnega tona; katerekoli jezikovne ravnine; časovnih funkcijskih, socialnih zvrsti jezika.