Mála historia bibliszka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tong (pogovor | prispevki)
{{slog}}
Tong (pogovor | prispevki)
slog
Vrstica 24:
'''Mála historia bibliszka''' ''(Mala bibliska historija)'' je evangeličanska šolska veroučna knjiga in skrajšni prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]] [[Janoš Kardoš|Janoša Kardoša]] iz leta [[1840]]. Celotni naslov je: ''Mála historia bibliszka ali Sz. Píszma Mêszta prígodna. Navküpe Z-naprêdanyem pogübelnoszti Jeru'zálema. Naime Za deczo sôl evangelicsanszki vödána po Kardos Jánosi, Hodoskom Dühovníki.'' Knjigo je izdal [[Ferenc Udvary]] v [[Kermendin]]u ''(Körmend),'' ki je bil tudi tiskar [[Jožef Košič|Košičevih]] knjig.
 
Kardoš je takrat že bil [[duhovnik|dušni pastir]] v [[Hodoš]]u, v njegovih zgodnjih delih je še pomembnoviden močan vpliv svojeganjegovega [[soboško narečeje|soboškega narečja]] ([[Noršinci, Moravske Toplice|noršinskega]] govora), tako n.pr. uporabiuporablja izraz ''zákun'' (tota je podoben [[banatska bolgarščina|banatskobolgarskemu]] izrazu ''zákun'').
 
Verjetno, da je po knjigi ''[[Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa]]'' [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmič]] ter po ''[[Nouvi Zákon|Nouvem Zákonu]]'' [[Števan Küzmič|Števana Küzmiča]] napisal tudi ''Málo historio bibliszko''. Knjiga ima vprašanja in odgovore, tako razloži pomembne zgodbe [[Sveto pismo|Svetega pisma]]. Ne znan, ali so bili neposredni [[madžarščina|madžarski]] viri, zato je možno, da Mála historia bibliszka je v celoti samostojno delo, le črpa iz domačih (prekmurskih) virov.
 
Knjiga ima ''Predgovor.'' V Predgovoru omenijo eno prejšnjo Kardoševo delo tudi: ''Krátki návuk krsztsansztva naime za deczo obcsin evangelicsanszki okrogline szlovenszke,'' ki je bil tudi v spolšni rabi v šolah [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenske krajine]].