Anton Trstenjak: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 27:
Rodil se je v družini malih kmetov Janeza in Marije. Bil je tretji otrok povrsti in edini fant med štirimi sestrami. V družini so bili še trije otroci, vendar so že zgodaj umrli.
 
Osnovno šolo je obiskoval v [[Negova|Negovi]] in nadaljeval šolanje v [[Maribor|Mariboru]] na klasični gimnaziji (1918–1926). Nato je študiral teologijo na [[Univerza v Innsbrucku|Univerzi v Innsbrucku]], kjer je leta 1929 doktoriral iz [[filozofija|filozofije]]. Dve leti pozneje je bil v [[Maribor|Mariboru]] posvečen v duhovnika. Leta 1933 je v Innsbrucku doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Leta 1935 in 1937 se je izpopolnjeval v [[Pariz|Parizu]], med letoma 1941 in 1942 pa je opravljal specializacijo na področju eksperimentalne psihologije pri [[Agostino Gemelli|Agostinu Gemelliju]] v [[Milano|Milanu]].
 
V letih 1934 do 1939 je služboval kot katehet na takratni [[Prva gimnazija Maribor|realni gimnaziji]] v Mariboru ter 1939/40 kot profesor filozofije na [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]]. Od leta 1940 do upokojitve leta 1973 je na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]] predaval [[filozofija|filozofijo]] in [[psihologija|psihologijo]], na podiplomski stopnji [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]] ter občasno na [[oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani| oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani]].
 
Bil je redni član Mednarodnega združenja za aplikativno psihologijo v Parizu (od leta 1953), član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] (od leta 1979 dopisni, od 1983 redni član) , član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije za znanost in umetnost]] v Salzburgu (od 1993), predsednik in častni član [[Društvo psihologov Slovenije|Društva psihologov Slovenije]] ter član več drugih znanstvenih organizacij doma in po svetu. Za svoje strokovno delo je dobil več visokih cerkvenih, državnih in znanstvenih odlikovanj ter priznanj, med drugim je bil leta 1974 imenovan za papeževega častnega [[prelat|prelata]]. Prejel je [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] (1983), nagrado [[Avno|Avnoja]] (1988), razglašen je bil za [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasadorja znanosti Republike Slovenije]] (1993), prejel zlati [[častni znak svobode Republike Slovenije]] (1996), častni doktorat [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (1990) in [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1994).
 
Njegove publikacije spadajo po tematiki med psihološka dela, antropološka, filozofska, kurturološko-narodnostna ter teološka dela. Dobra polovica njegovega strovokovnega udejstvovanja je s področja psihologije, kar 47 knjig v slovenskem jeziku in nekatera prevedena v tuje jezike. Napisal je še čez 500 strokovnih člankov in razprav. V tujini je bil najbolj znan po dosežkih na področju [[psihologija barv|psihologije barv]], ki so povzeti v knjigi ''Psihologija barv'' iz leta 1996. Njegovo največje odkritje na področju eksperimentalne znanosti je [[Trstenjakov zakon]] o reakcijskem času odzivanja na barve, ki pravi, da se ''reakcijski časi za posamezne barvne tone gibljejo v obratnem sorazmerju z njihovimi valovnimi dolžinami''. Vabili so ga na milansko in [[Univerza v Gradcu|graško univerzo]].