Sladoled: Razlika med redakcijama

odstranjenih 5.018 zlogov ,  pred 9 leti
m
- copypaste http://www.l-m.si/zanimivosti/sladoledi
m (- copypaste http://www.l-m.si/zanimivosti/sladoledi)
 
V [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]]-ju je definiran z naslednjimi besedami: sladoléd -a m (ẹ̑) zmrznjena slaščica iz mleka, jajc, sadja in dodatkov: lizati sladoled; postreči s sladoledom / čokoladni, jagodni sladoled; mlečni, sadni sladoled.
 
== Zgodovina ==
Zgodovina sladoleda se je začela pred več kot tri tisoč leti na [[Kitajska|Kitajskem]]. Tamkajšnji vladarji so prvi imeli priložnost uživati danes najbolj priljubljeno [[sladica|slaščico]]. Kadar so se želeli posladkati in osvežiti, so jim kuharji v sneg iz planin vmešali sadje, vino in med.
Najverjetneje je sladoled nastal po tisoč poskusih in spremembah. Iz [[Evropa|Evrope]] se je preselil v [[Združene države Amerike]]. Leta 1700 je guverner [[Maryland|Marylanda]] Bladen z njim pogostil svoje povabljence. Šestinsedemdeset let kasneje so v [[New York|New Yorku]] odprli prvi sladoledni salon. Predsednikova žena [[Dolly Madison]] je imela sladoled še posebno rada in ga je vedno ponudila tudi svojim gostom. [[Jacob Fussel]] je leta 1842 v [[Baltimore|Baltimoru]] odprl prvo tovarno sladoleda v ZDA in sladoled prodajal kar iz vagona, leto pozneje pa je [[Nancy Johnston]] iznašla vrteči se ročni zamrzovalnik za domačo rabo, s katerim je bilo sladoled bolj preprosto izdelati. Leta 1899 je Francoz [[August Gaulin]] izumil [[homogenizator]]. S to iznajdbo je sladoled dobil še bolj kremasto teksturo. Kmalu zatem je iznašel še zamrzovalnik sladoleda, ki je omogočal hitrejše zamrzovanje.
 
== Anekdote o nastanku sladoleda ==
Leta 1295 se je veliki popotnik [[Marco Polo]] vrnil iz [[Kitajska|Kitajske]] in v [[Italija|Italijo]] prinesel [[recept]] za sladoled. Po tem receptu so v sneg umešali [[jak|jakovo]] mleko in tako dobili bolj kremasto teksturo. Dodajanje mleka v sneg se je tako prijelo, da so se italijanski bogataši kmalu sladkali s tem zamrznjenim mlekom. Leta 1533 je [[Katarina De Medici]] s poroko s francoskim kraljem [[ Henrik II.|Henrikom II.]] postala francoska kraljica. Ena od stvari, ki jih je vzela s seboj v [[Francija|Francijo]], je bil recept za zamrznjeno mleko. Neki francoski kuhar je celo odprl trgovino, kjer je to sladico prodajal. Prvi ji je dodal okuse, kot sta [[čokolada|čokoladni]] in [[jagode|jagodni]].
 
V prvi polovici 17. stoletja je angleški kralj [[Karel I.]] (1600−1649) priredil veličasten [[banket]] za svoje prijatelje in družino. Večerja je bila sestavljena iz najimenitnejših jedi, vendar je največje presenečenje prišlo na koncu. Francoski chef je po dolgem prizadevanju ustvaril novo jed. Bila je mrzla in je spominjala na sveže zapadli sneg, le da je bila bolj kremasta in bolj sladka kot katerikoli drug desert. Gostje so bili navdušeni, prav tako kralj, zato je ponudil kuharju petsto funtov na leto, da ne izda recepta in tako ohrani specialiteto za angleški dvor. Kralj je kasneje padel v nemilost in bil obglavljen. Kuhar DeMirco pa seveda ni držal obljube.
 
Vendar pa je to je le nekaj zgodbic, ki krožijo o nastanku ene izmed najbolj priljubljenih sladic na svetu.
 
== Kornet ==
Prvi kornet je leta 1896 izdelal italijanski priseljenec [[Italo Marchiony]]. Zamisel se mu je porodila, ker so mu ljudje razbili ali pa odnesli skodelice, v katerih jim je stregel sladoled. Na patentnem uradu ga je prijavil decembra 1903. Podobno iznajdbo so kot inovacijo predstavili leto kasneje na svetovnem sejmu v St. Louisu. [[Charles Menches]], ki je na sejmišču prodajal sladoled, je naključno iznašel kornet.
 
Kot je bilo takrat v navadi, je sladoled prodajal v posodicah. Na sejmu se je trlo ljudi, ki so si v avgustovski vročini zaželeli sladoled, in tako mu je že sredi dneva zmanjkalo posodic. Ozrl se je naokrog in začel hitro razmišljati. V bližini je bila stojnica, kjer je njegov prijatelj Ernest Hamwi, Sirijec, prodajal [[zalabia|zalabio]], sladico z [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], podobno [[vafelj|vaflju]], ki se ga je s [[sirup|sirupom]]. Menches je prijatelja prosil za zalabio, jo zvil, vanjo položil kepico sladoleda, in rodil se je kornet.
 
== Sladoled na palčki ali lučka ==
Enajstletni [[Frank Epperson]] je nekega zimskega dne na terasi pozabil kozarec soka, v katerem je imel palčko za mešanje. Naslednji dan je odkril zmrznjeno poslastico. Nekaj let kasneje, natančneje 1923., je izum zaščitil na patentnem uradu. Do leta 1928 je bilo izdelanih več kot 60 milijonov poslastic na palčki.
 
Tri desetletja kasneje so [[Ljubljanske mlekarne]] prvič izdelale sladoled na palčki: 1958. je namreč začel obratovati oddelek za proizvodnjo sladoledov in že v prvem letu jih je izdelal kar 199.589 kilogramov. Sladoled so poimenovali [[Lučka]], po deklici s čopki in sladoledom v roki. Njeno ime se je tako zasidralo v ljudeh, da je lučka postala generično ime za vse sladolede na palčki. Uspehu Lučke so že v naslednjih letih sledili Ježek, Tom, kornet Zlatorog, sladoled v lončku ter družinska Planica in Otočec.
 
== Viri ==
{{navedi splet |url=http://www.l-m.si/zanimivosti/sladoledi |title=Sladoled – Ljubljanske mlekarne |accessdate=2011-27-05 |format= |work= }}<br />
{{navedi splet |url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=sladoled&hs=1 |title=SSKJ - sladoled |accessdate=2011-27-05 |format= |work= }}
 
 
== Zunanje povezave ==