Metafikcija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 7:
Obravnave vredno je tudi mnenje, da gre pri ameriški metafikciji za [[ultramodernizem]], na podlagi njene zaznamovanosti z [[intelektualizmom]] kot zaščitnim znakom modernizma, vztrajanja pri modernističnem razmerju med subjektom in objektom ter izražanja njene pripadnosti metafizičnemu [[nihilizmu]] z eliminacijo vseh vrednot in ironijo.
[[Andreas Kilb]] trdi, da postmodernizma v ameriški metafikciji je more biti, saj ameriška književnost nima prave historične diferenciranosti.
Pri historični umestitvi velik problem predstavljajo tudi same oznake uporabljene za obdobja v [[umetnosti]]. S stališča ameriškega pojmovanja je namreč postmodernizem lahko viden kot izrazit obrat od modernizma ali pa kot njegov podaljšek, ameriška metafikcija pa v vsakem primeru kot njegov značilni literarni izraz. Evropsko razumevanje ameriške metafikcije pa jo razume tudi kot iztek modernizma.
Vrstica 14:
=== 1934-1941: Obrat na levici ===
Za del ameriškega kulturnega življenja , pomembnega za ameriško metafikcijo, je odločilen vpliv njujorških judovskih intelektualcev. [[Publicisti]] iz štiridesetih in petdesetih let so v svojem spisju uporabljali trdno oblikovana teoretska merila, ki so odsevala širša družbena dogajanja z željo, da bi vanje na svoj način s pisanjem tudi posegla.
Šlo je za ambicijo, ki jo je predvsem v izhodišču dolgovala političnemu radikalizmu marksistične usmeritve, katero je vpeljevala ameriška nova levica od začetka tridesetih let. Takšno stališče je skupino mislecev, ki se zdi za oblikovanje življenskega prostora ameriške metafikcije ključna, že samo po sebi spravljalo na obrobje strukture ameriške družbe. Istočasno s spremembami znotraj mišljenja ameriške levice pa se je spreminjal tudi njen družbeni položaj, še posebno znotraj intelektualnih povezav, ki so potekale prek [[kulturnih revij]]. Med njimi je najpomembnejša [[''Partison Review'']], ki je začela izhajati leta 1934 kot spremljevalna [[publikacija]] levičarskega časopisa ''The New Masses''. Na smernice revije so vplivali številni politični in zgodovinski dogodki tistega časa.
Ameriški levičarski intelektualci so se do teh dogodkov, predvsem pa do razcepa v sovjetski partiji, ki je pripeljal do moskovskih procesov s Stalinom na eni in Trockim na drugi strani, opredeljevali jasno. Med trdim jedrom ameriške levice je bilo tudi število levičarsko usmerjenih pisateljev. Obrat v mišljenju levičarskih intelektualcev je bil povezan s premikom od Stalinovih k Leninovim konceptom. Prinesel je tudi preobrat v vrednotenju modernizma, ki ga je ortodoksna prosovjetska levica imela za izraz dekadence in buržoaznega individualizma.
| |||