Metafikcija: Razlika med redakcijama

 

Za del ameriškega kulturnega življenja , pomembnega za ameriško metafikcijo, je odločilen vpliv njujorških judovskih intelektualcev. Publicisti iz štiridesetih in petdesetih let so v svojem spisju uporabljali trdno oblikovana teoretska merila, ki so odsevala širša družbena dogajanja z željo, da bi vanje na svoj način s pisanjem tudi posegla.

Šlo je za ambicijo, ki jo je predvsem v izhodišču dolgovala političnemu radikalizmu marksistične usmeritve, katero je vpeljevala ameriška nova levica od začetka tridesetih let. Takšno stališče je skupino mislecev, ki se zdi za oblikovanje življenskega prostora ameriške metafikcije ključna, že samo po sebi spravljalo na obrobje strukture ameriške družbe. Istočasno s spremembami znotraj mišljenja ameriške levice pa se je spreminjal tudi njen družbeni položaj, še posebno znotraj intelektualnih povezav, ki so potekale prek kulturnih revij. Med njimi je najpomembnejša Partison Review, ki je začela izhajati leta 1934 kot spremljevalna publikacija levičarskega časopisa The New Masses. Na smernice revije so vplivali številni politični in zgodovinski dogodki tistega časa.

Ameriški levičarski intelektualci so se do teh dogodkov, predvsem pa do razcepa v sovjetski partiji, ki je pripeljal do moskovskih procesov s Stalinom na eni in Trockim na drugi strani, opredeljevali jasno. Med trdim jedrom ameriške levice je bilo tudi število levičarsko usmerjenih pisateljev. Obrat v mišljenju levičarskih intelektualcev je bil povezan s premikom od Stalinovih k Leninovim konceptom. Prinesel je tudi preobrat v vrednotenju modernizma, ki ga je ortodoksna prosovjetska levica imela za izraz dekadence in buržoaznega individualizma.

Takšno gledanje je opozorilo na vzporednice med boljševiki, ki so bili obsojeni na moskovskih procesih in umetniki, izločenimi iz družbe. Umetnostni kritik Clement Greenberg je leta 1941 v eseju o Bertolodu Brechtu, ki združuje modernistični pesniški izraz z levičarskimi idejami in ideali, opozarjal na obstoj modernistične poezije, ki je pridobila poseben karakter prek vplivov ljudskega in popularnega.

 

 

Radikalizem levičarskih intelektualcev je dodatno omehčala druga svetovna vojna. V Združenih državah je po zmagi prišlo do hladne vojne, krepitve desničarskih pozicij in procesa proti domnevnima sovjetskima vohunoma- zakoncema Rosenberg. Proces se je končal z njuno usmrtitvijo na električnem stolu, ki je podlaga za roman The Public Burning (1977) avtorja Roberta Cooverja. Proces je vplival tudi na vrsto drugih pomembnih del ameriške proze tistega časa. Začne se obdobje makartizma, po senatorju McCarthyju poimenovana serija procesov proti levičarskim intelektualcem.

Revija Partisan Review je ohranila pomembno vlogo »obveznega lika« razumniške vzgoje na intelektualnem prizorišču, istočasno pa se je v sredinsko usmeritev. V knjigi The End of Ideology: On the Exhaustion of Political Ideas in the Fifties (1960) usmeritev analizira Daniel Bell in postavi trditev, da so ideologije zašle v slepo ulico.

V tem kontekstu se pojavi skupina njujorških intelektualcev, ki so bili s strani Daniela Bella opisani kot pripadniki dvakrat rojene generacije, ki nahaja svojo usodo v pesimizmu, zlu, tragediji in obupu in je hkrati stara in mlada pred svojim časom. V knjigi An End to Innocence (1955) literarni kritik Leslie Fiedler pravi, da mora ameriška družba odrasti in prevzeti odgovornost. Ameriški liberalizem opiše kot preveč nedolžnega in pretirano navezanega na mite o svobodi in odsotnost omejitev. Daniel Bell v svoji knjigi The Cultural Contradictions of Capitalism (1976) predstavi stališče avtomatizacije umetnosti in njenega obrata od življenja, ki se kaže kot ena izmed temeljnih potez postmodernizma. Življenje in književnost se razmikata in uveljavlja se tendenca, ki za nadomestek življenja (tudi tistega o katerem tudi literatura sama govori) predstavlja literaturo. Do pisanja o pisanju ne manjka več veliko.