Anton Trstenjak: Razlika med redakcijama

Trstenjak je sam trdil, da [[grafologija]] ni pravi predmet njegovega raziskovanja, temveč konjiček. Vendar je zaradiZaradi svoje strokovnosti pa je dobival v analizo ogromno rokopisov. V jedru pisave je razpoznal psihofizično krivuljo človekovega ravnanja, registirano na papirju. Gledano metodološko je ta krivulja zanj analogna [[EEG]]- ali [[EKG]]-krivulji. Pravi pa, da je pomembno tolmačenje le teh, ki temelji na specializiji grafologa in njegovi interperatciji. Vsak znak ali kombinacija znakov in potez v pisavi nekaj pove.

{{Citatni blok| "Vsa stvar se je začela okrog leta 1938, ko sem še učil na [[Prva gimnazija Maribor|realni gimnaziji]]v Mariboru. Prvo resnejšo nalogo mi je prinesla neka dijakinja in prosila, naj analiziram pisavo in da naj nič sprašujem, čigava je. Poglobil sem se v rokopis in ugotovil eno: ta oseba - sem zapisal (v zapečatenem pismu), ni ne moški ne ženska. Rečem pa, da je ono genialno nadarjeno. Nekaj časa zatem smo imeli v Slovenj Gradcu sestanek umetniškega kluba, pa je pristopila k meni neka ženska in rekla:"Gospod profesor, midva se pa poznava.""Midva?", sem bil začuden. "Oprostite, še nikoli vas nisem videl," potem pa se je zasmejala in rekla: "prepoznali ste me po pisavi." Še dobro se spominjam, da je pripomnila:"Ta Vaša sposobnost je pa naravnost neverjetna. Kot veste, nisem ne moški ne ženska. Sicer pa verjetno poznate moj primer." |Anton Trstenjak|, Peter Likar.: ''Anton Trstenjak – pogled v človekovo dušo.'' Zbirka Slovenski znanstveniki št. 4. Maribor: Založba Obzorja, 1980.}}<p>

To je bila dr. [[Ljuba Prenner]], ki je po po tej izkušnji, [[Okrožno sodišče v Ljubljani|Okrožnemu sodišču v Ljubljani]] predlagala Trstenjaka kot grafološkega izvedenca.

Njegova dela o družini lahko razumemo kot izražanje posebnega zanimanja in ljubezni do družine lastnega naroda (1994). Posebej je raziskoval značaj Slovencev v posameznih pokrajinah, vprašanje narodnih manjšin ter vzgibe za preživetje in napredek številčno majhnih narodov (med drugim je skupaj z dunajskim psihiatrom [[Erwin Ringel|Erwinom Ringlom]] napisal knjigo ''O koroški duši'' (1992)). Njegovo največje delo o narodu je knjiga ''Misli o slovenskem človeku'', ki je izšla med osamosvajanjem Slovenije. Tudi Trstenjakova zadnja knjiga, ''Slovenska poštenost'' (1995), spada v to področje.