Josip Ogrinec: Razlika med redakcijama

odstranjen 1 zlog ,  pred 9 leti
m
tn
m (tn)
 
== Literarno delo ==
Od leta [[1868]] do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in [[revija]] h: ''[[Slovenski glasnik]]'', ''[[Ljubljanski zvon]]'', ''[[Slovenske večernice]]'', ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]'' in ''[[Zora (časopis)|Zora]]''.
 
Opise in doživljaje iz narave je z naslovom ''Obrazi iz narave'' je objavljal v ''Slovenskem glasniku'' ([[1868]]), ''Glasniku'' ([[1869]]), ''Besedniku'' (1869) in ''Zvonu'' ([[1870]]). Nato se je posvetil »obrazom iz narodnega življenja«, med najznačilnejšimi sta ''Cunjar'' in ''Vaškega šolnika nedelja'' (oboje ''Zora'' [[1872]]). Pisal je tudi daljše [[novela (književnost)|novele]] in [[povest]]i iz kmečkega življenja ''Čast in sramota'' (''Slovenski narod'', [[1876]]) ter z zgodovinsko snovjo ''Vojnimir ali poganstvo in kerst'' ([[1871]]), ki pripoveduje o slovenski zgodovini v [[8. stoletje|8. stoletju]]. Prevedel je nekaj manj znanih odrskih del, sam pa je napisal čitalniški igri ''V Ljubljano jo dajmo!'' ([[1869]]) in ''Kje je meja?'' ([[1879]]). Desetletno Ogrinčevo pisateljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves. Vseeno pa je Ogrinec v svojih »obrazih« z opazovanjem, posnemanjem in opisovanjem stvarnosti kazal slovenski književnosti pot v [[realizem]].
360.301

urejanje